Podvin. Nekdaj elitni in mogočni hotel grad Podvin ima že vrsto let zaprta vrata in žalostno propadajoč ostaja črna točka gorenjskega turizma v lasti Zavarovalnice Triglav. Bližnji nekdanji hlev, zadnje čase pa vila s prostori za restavracijo, lepim vrtom in sobami, ki je prav tako del posestva Podvin, imata sicer nekoliko, a res le nekoliko lepšo bližnjo preteklost. Z restavracijo se je kar nekaj časa trudil naš priznani kuharski mojster Janez Bratovž, nato pa je Zavarovalnica Triglav sklenila kupo-prodajno pogodbo za celoten kompleks z Zlatanom Kudićem, a njegovega denarja ni nikoli ugledala. Restavracija je nekaj časa sicer še delovala, zadnji dve leti pa je zaprta. Zgodba s Kudićem pa se je tako in tako klavrno končala, saj se je izkazalo, da gre za največjega davčnega dolžnika v državi, ki je prav ta teden sedel tudi na zatožno klop ljubljanskega sodišča, kjer mu sodijo zaradi davčne utaje in pranja denarja.

A zdaj prav vsi v Podvinu in širši okolici verjamejo, da se vsaj vili Podvin obetajo mnogo lepši časi. V roke sta jo namreč vzela Marcela Klofutar, ki je vodila marketing v blejskem hotelu Triglav, in kuharski mojster Uroš Štefelin, ki je doslej prav tako kuhal v omenjenem blejskem hotelu, je pa tudi član v javnosti precej znane kuharske trojice »trije blejski šefi«, ki jo poleg njega tvorita še Bine Volčič in Igor Jagodic. Zmagovalna in preverjena kombinacija torej. Klofutarjeva in Štefelin nameravata restavracijo in sobi odpreti že prvega junija in pravita, da imata že kar nekaj rezervacij. Idej in zagnanosti ter seveda znanja jima zagotovo ne manjka, pridnih rok pa tudi ne, vsaj tako je kazalo ob našem obisku v Podvinu, kjer te dni poteka temeljito čiščenje prostorov in urejanje okolice.

»Samostojna pot in lastna restavracija sta moji želji, že odkar sem začel kuhati. Le na tak način lahko res v celoti uresničim svoje ideje, vizije. Se pravi ustvarjati pristno, domačo, slovensko hrano z lokalnimi sestavinami na višjem nivoju. Lokalno zame sicer pomeni cela Slovenija, ki je tako majhna in tako raznolika ter prepletena hkrati, da je lahko pravi vir navdiha za dobrega kuharskega mojstra,« je razložil Štefelin. Zaveda se, da si v današnjih časih vsak ne more privoščiti obroka za 40 ali več evrov. »Zato bomo pri nas imeli kosila za 'ta domače'. Dobro hrano za 15 evrov. Okuse naših babic. Kje pa še lahko dobite okisano govedino ali res dobre polnjene paprike? Za večerjo pa bomo seveda pripravljali nadgradnjo tega. Se pravi moderno, inovativno kuhinjo na osnovi te domače, lokalne kulinarike,« je še dodal Štefelin, ki se zaveda pomena dobrih dobaviteljev, ki pa jih v okolici Podvina res ni težko najti. »Kuhati znamo vsi. Bistvo je v sestavinah in tu imam vse. Pred kratkim sem našel kmeta, ki ima rdečo koruzo za že povsem pozabljeno rdečo bohinjsko polento, recimo. Tu čisto zraven je mlin, kjer nam bodo sproti mleli moko za svež kruh in podobno,« kar vre iz mojstra Štefelina.

A za tak, nov posel v teh časih moraš res imeti, no ja, pogum. »Vsi govorite le o krizi in o tem, da nimamo denarja in da bo vse še slabše. Če pa se pelješ po cesti, vidiš, da se ljudje še vedno vozijo, da še vedno hodijo v službe, da še vedno kaj zaslužijo in da se radi kdaj tudi pocrkljajo, recimo z dobro hrano. Omejitev je nebo. Imava neverjetno veliko idej in z Urošem se odlično dopolnjujeva vsak na svojem področju. Tu ne bo šlo le za dobro restavracijo in lepe sobe. Ustvarili bomo zgodbo mreže najboljših slovenskih kulinaričnih proizvodov, ki jih Uroš uporablja v kuhinji, gostje pa jih bodo lahko poskusili in kupili. Morda kaj celo neposredno od kmetov. Nadaljevali bomo s kulinaričnimi delavnicami, delavnicami za podjetja, spet obudili poroko v Podvinu. Za dve že vem, da bosta v kratkem tu,« je povedala Marcela Klofutar. In kar je bistveno, oba sta opazila neverjetno nostalgijo domačinov in turistov po tistem, kar je Podvin predstavljal nekoč.