Djilasova imela podporo sveta

Na direktorskem mestu bi Djilasova morala naslediti Boruta Veselka in vse je kazalo, da se bo to tudi zgodilo. Toda Veselko se je pritožil na upravno sodišče, ki je odločilo, da je bil sklep o imenovanju Djilasove napačen. Po njenem pripovedovanju je šlo le za postopkovno napako, saj sklep o izbiri direktorja gledališča ni vseboval obrazložitve. Toda novi mestni svet župana Mohorja Bogataja je to izkoristil za ponovitev postopka, med katerim se je svetnik SD Stane Boštjančič javno spraševal, »zakaj bi bila Ivana iz Beograda boljša od Boruta iz Ljubljane«. Po tem zapletu se Ivana Djilas ni niti več potegovala za mesto direktorice. Za nameček je bil kasneje svetnik Boštjančič imenovan tudi v svet gledališča kot poznavalec gledališča. Tako umetniški svet kot svet gledališča sta prej sicer soglasno z zaposlenimi vred podprla Djilasovo. Kasneje je bila za direktorico imenovana Mirjam Drnovšček, ki je prej vodila trženje v Prešernovem gledališču. Tudi ona ni občanka Kranja, saj je doma iz Cerkelj – a je to očitno dovolj blizu.

Izgubili 300.000 evrov težko tožbo

Zgodba z imenovanjem Djilasove pa bo očitno dobila tudi sodni epilog. Njen tožbeni zahtevek se nanaša tako na izpad dohodka kot osebno prizadetost zaradi domnevno spornih postopkov. »Mislim, da veliki in pomembni preprosto ne smejo početi vsega, kar se jim zahoče,« nam je pred kratkim o razlogih za tožbo dejala Djilasova. Toda politika je vseskozi vztrajala pri svoji odločitvi, zato se tudi ni odzvala na mediacijske in druge poskuse zaključka spora.

Mestni svetnik Andrej Šušteršič je pred jutrišnjo sejo mestnega sveta prosil tudi za seznam vseh sodnih sporov, v katere je vpletena občina. K temu ga je spodbudilo dejstvo, da je občina na prvi stopnji izgubila tožbo proti eni od bank v sporu, ki je nastal pri gradnji kompleksa Kiselstein, kar naj občino stalo 300.000 evrov. Med tistimi, ki so z občino v sporu za velike zneske, je tudi družina bivšega župana Vitomirja Grosa in še bi lahko naštevali. Ključno pri vsem je, da župani ali drugi odgovorni pravde za svoje odločitve plačujejo iz proračuna in jih dolgoletni sodni postopki ne stanejo niti centa. Posameznik kot Ivana Djilas pa je v povsem drugačnem položaju in tudi zato je iskanje pravice za mnoge pretežka naloga.