Črnomelj. Skozi staro mestno jedro Črnomlja vsak dan pelje 10.000 do 13.000 vozil, ozki prehodi pa ne omogočajo normalnega pretoka, zato so prometni zamaški v Črnomlju stalnica že dolga leta. »Obvoznica pomeni veliko pridobitev tako za Črnomelj kot za vso Belo krajino, saj predstavlja razbremenitev mesta in hkrati hitrejši dostop tovornega prometa do poslovnih con in do meje s Hrvaško,« je zadovoljna črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Dela naj bi novomeški CGP začel junija, končal pa konec leta 2014.
Naložba je vredna 4,5 milijona evrov, od tega 85 odstotkov zagotavlja Evropska unija. Skupaj z 1,4 kilometra dolgim prvim delom obvoznice, zgrajenim leta 2008, znaša vrednost okoli 8 milijonov evrov. Po besedah direktorja Direkcije Republike Slovenije za ceste Gregorja Ficka je črnomaljska obvoznica največja letošnja naložba direkcije v tem delu Slovenije.
Drugi del obvoznice zajema 1100 metrov ceste z 80 metrov dolgim mostom čez Dobličico, ureditev kolesarske steze, pločnikov, komunalne in energetske infrastrukture. Ficko je povedal, da so sprva načrtovali gradnjo drugega dela obvoznice že leto dni po zgraditvi prvega dela, vendar so naleteli na premoženjskopravne ovire v zvezi z zemljiščem, na katerem bo stal eden od stebrov viadukta.
So pa Belokranjci zaskrbljeni glede tretje razvojne osi, saj naj bi do njih prišla neuradna informacija, da predora pod Gorjanci ne bo. Še ene vijugaste ceste pa Bela krajina ne potrebuje, pravi Čemas-Stjepanovičeva. »Da ne bi bilo predora, prvič slišim,« je odgovoril Ficko. »Državni prostorski načrt je sprejet. To je pravni akt, ki jasno opredeljuje vsebino tega odseka,« je dejal.
Državni prostorski načrt za prvi del južnega kraka razvojne osi, to je od obroča okoli Novega mesta do vključno predora pod Gorjanci, je bil sicer sprejet decembra lani. Direkcija zdaj začenja parcelacijo zemljišč ter izbiro izvajalca za odkupe zemljišč in nepremičnin na območju trase. Res pa je, je dodal Ficko, da še vedno ni znano, kako bo država zagotovila skoraj 800 milijonov evrov za celotno traso. »Gradnja tretje razvojne osi je tako kompleksna stvar, da skozi letne proračune tega odseka ne bo možno graditi ali pa ga bomo gradili 50 let, česar pa si nihče ne želi. Zato menim, da bo treba zadevo doreči na neki višji ravni, morda na ravni ministrstva in vlade. To je državno vprašanje, ne vprašanje direkcije,« je še dodal Ficko in napovedal, da bo predvidoma po poletnih počitnicah javno razgrnjen državni prostorski načrt za drugi del trase, to je od Metlike proti Črnomlju.