Na začetku je bilo videti dobro
Janez Selak pravi, da ima v predvideni industrijski coni manj kot hektar zemljišča, ki je ocenjeno na več kot 100.000 evrov. »Zemljišče je postalo zazidljivo, ne da bi nas kdo kaj vprašal. To je občina načrtovala, naredila in spremenila,« zatrjuje Selak in priznava, da je bilo na začetku za lastnike sicer videti dobro. »Zemlja je naenkrat s pol evra postala vredna 30 evrov, a zdaj, ko je pred vrati visok davek, gre za popolnoma drugo pesem.« Ob tem dodaja, da je utopično pričakovati, da bi na tem mestu res lahko zaživela industrija. »Teren namreč poznam in vem, da je zelo težaven. Če bi tukaj začeli graditi, bi bilo potrebnih toliko zemeljskih del, kot bi podjetniki potrebovali za postavitev tovarne v Šentjerneju.«
»Kdo bo kupil 23 arov gozda za 50 tisočakov?« se sprašuje Franc Šinkovec, ki je prepričan, da na Mokrem Polju industrijske cone nikoli ne bo. »Večkrat smo podali pobude za spremembo namembnosti; ne gre za vprašanje nekaj dni ali tednov, ampak več let. Posluha na občini ni in menim, da gre za prihodke, ki jih občina pričakuje,« dodaja Šinkovec.
Občina rezervirala sredstva za spremembo OPN
Direktor šentjernejske občinske uprave Stane Galič pravi, da se na občini zavedajo, da gre za visoko obremenitev za tamkajšnje kmete. A odločitev o morebitni spremembi namembnosti bo padla, ko bo Geodetska uprava RS (GURS) tudi izdala dejanske izračune davka, saj bo po njegovih besedah šele takrat jasno, po kakšni stopnji je ta izračunan.
»Po zadnjih podatkih GURS naj bi zemljišča, za katera občinski podrobni prostorski načrti še niso sprejeti, vrednotili po dejanski rabi. To pomeni, da bi bila davčna stopnja 0,07-odstotna. V tem primeru občina ne namerava spreminjati namembnosti zemljišč,« pravi Galič. Če pa bo nepremičninski davek obračunan po 0,75-odstotni stopnji, bi to letno za hektar zemljišča pomenilo 750 evrov davka. Samo v tem primeru bodo v Šentjerneju razmislili o možnosti priprave novega občinskega prostorskega načrta.
