Najdbe so še posebno zanimive, saj na tem mestu predhodno tovrstnih arheoloških raziskav še niso izvajali, »ostanki cerkve, ki jih izkopavamo, pa so ostanki najstarejše cerkve, ki je stala na območju Novega mesta«, je dodal Stergar. »Očitno so jo sezidali prebivalci trške naselbine Gradec, ki se je nahajala na območju današnjega Prešernovega trga, pred ustanovitvijo mesta leta 1365 in je stala na vzhodnem, neposeljenem in z drevesi zaraščenem delu naselja,« je pojasnil Tomaž Golob iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Cerkev je leta 1664 z večino drugih objektov v mestu pogorela, nato so jo sanirali, ji prizidali kapelo sv. Florijana in ji spremenili patrocinij, je dejal. Poslej se je imenovala po sv. Florijanu, zavetniku pred požari. Leta 1810 so jo Francozi zaprli, jo podržavili in jo spremenili v skladišče soli. Avstrijci so cerkvico spet vrnili mestu, toda zaradi izredno slabega stavbnega stanja so jo leta 1825 ponovno zaprli. »Podrli so jo v drugi polovici 19. stoletja, kar je razvidno tudi iz reambuliranega katastra iz leta 1865, na katerem je cerkvica že prečrtana,« je dodal Golob.
Po njegovih besedah bodo arheološke najdbe dokumentirali in nato ponovno zasuli. Tloris cerkve bo prikazan v na novo urejenem tlaku Florjanovega trga, ki se bo vsebinsko navezoval na ponudbo prenovljene tržnice.aj
