Na Mestni občini Ljubljana (MOL) zagovarjajo širitev Dunajske ceste v petpasovnico predvsem zaradi izboljšanja pretočnosti križišč, kjer naj bi se po uvedbi rumenih pasov in zaprtju središča mesta za avtomobile stanje še poslabšalo. Po uvedbi rumenega pasu »trpi« tudi Celovška cesta, pravijo na mestni občini, zato je še letos predvideno povečanje prometnih površin v križišču z Drenikovo, kjer naj bi podaljšali levi zavijalni pas. Na Celovški je po mnenju občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet še eno ozko grlo, in sicer v križišču s Kosmačevo, kjer je predvidena širitev obeh cest, vendar je izvedba v domeni direkcije za ceste, zato na občini ne vedo, kdaj bo stekla preureditev.

Najožje grlo je šmartinski podvoz

Na mestni občini so sicer na sam vrh prioritetne liste odsekov cest oziroma križišč, ki bi jih bilo treba zaradi boljše pretočnosti preurediti, pričakovano postavili križišče med Vilharjevo in Topniško oziroma ureditev novega »šmartinskega podvoza«. Ta je sicer že dolgo predviden v občinskem prostorskem načrtu, a do realizacije bržkone še dolgo ne bo prišlo. Študija še ni potrjena na pristojnem ministrstvu, marsikaj pa bo odvisno tudi od Slovenskih železnic, saj je podvoz bistvenega pomena za železniški promet.

Dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pravi, da je šmartinski podvoz »vsekakor prva občinska prioriteta,  saj gre za najožje prometno grlo v Ljubljani«. »Nov podvoz in boljša povezava v smeri proti Njegoševi bosta predstavljala učinkovito paralelo oziroma alternativo Dunajski cesti, tako da bo ta razbremenjena in se jo bo lahko namenilo tudi drugim oblikam prometa,« je poudaril dr. Lipar.

Ta je kot pameten ukrep za izboljšanje pretočnosti iz smeri severa proti vzhodu označil tudi predvidene aktivnosti na Celovški cesti. »Križišče z Drenikovo bi potrebovalo še kakšne druge popravke geometrije, ker je zaradi svoje oblike, nepravokotnega križanja, izjemno veliko in zaradi tega precej nepregledno. To je v praksi največkrat vzrok za prometne nesreče,« je pojasnil predstojnik Prometnotehniškega inštituta, medtem ko za križišče s Kosmačevo meni, da bi ga morali – glede na obstoječe prometne obremenitve – preurediti že pred časom.

Izkoristiti širjenje BTC

Nekaj bolj problematičnih cestnih odsekov je po prepričanju občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet v severovzhodnem delu glavnega mesta. Mednje po njihovih navedbah sodi tudi križišče med Šmartinsko cesto in Pokopališko ulico, kjer pa predvidena širitev »šmartinke« čaka na dogovor o javno-zasebnem partnerstvu. Na dogovor z upravo BTC ali drugim investitorjem, ki bo gradil nove poslovne objekte, čaka tudi Kajuhova cesta. Ta naj bi se razširila pri križišču z Zaloško in Letališko, s katere je predvideno tudi dvojno zavijanje na Kajuhovo. V obeh primerih na mestni občini dopuščajo – glede na dogovor z investitorjem – tudi možnost gradnje nove cestne povezave na relaciji BTC–Fužine.

Za dr. Liparja omenjeni trije primeri niso »nujna prioriteta«, se pa strinja, da bi se morala Kajuhova preobraziti v štiripasovno cesto. »Pametno bi bilo izkoristiti dejstvo,  da se bo BTC širil in da bo prispeval svoj delež k ureditvi tudi zanj pomembne prometnice,« je dodal.

Ni pa navdušen nad širitvijo odseka Zaloške ceste med vzhodno obvoznico in Zadobrovško cesto, kot si jo je zamislila mestna občina in ki ji na vse kriplje nasprotuje tudi lokalno prebivalstvo. Na mestni občini se sicer požvižgajo na njihove želje in napovedujejo izvedbo po pridobitvi gradbenega dovoljenja – to se sicer vleče kot jara kača –, medtem ko dr. Lipar svetuje, da se še enkrat preuči predlagano rešitev in delno tudi ustreže predlogom civilne iniciative, ki je »podala nekaj konkretnih uporabnih predlogov«.

Je rešitev enosmerni obroč?

Za zmanjšanje zastojev in posledično ohladitev vroče krvi voznikov med vijuganjem skozi prestolnico kanijo na mestni občini v sklopu rednih del izboljšati tudi delovanje semaforja v povezavi z železniškimi zapornicami v križišču med Dolenjsko cesto in avtocestnim priključkom. Pretočnost pa naj bi izboljšal tudi poseg na območju Tacenske in Miheličeve ulice, kjer prometni načrtovalci napovedujejo gradnjo nove povezovalne ceste Stanežiče–Nemška obvozna cesta–Črnuče, ki je zarisana v državnem lokacijskem načrtu. Po mnenju dr. Liparja gre za pomembno povezavo, ki bo predstavljala del novega širšega severnega obroča Ljubljane in ki bi bila lahko na prioritetni lestvici postavljena višje – sploh če bo prekategorizirana v državno cesto, na kar so namignili na mestni občini.

Tam poudarjajo, da je treba v glavnem mestu – poleg preureditve omenjenih najbolj perečih odsekov – za zmanjšanje gneče vplivati na zmanjšanje prometa ali pa povečati prepustnost. To bi storili z enosmernim mestnim obročem na območjih Bavarskega dvora, Delavskega doma (Gosposvetska) in Trga Mladinskih delovnih brigad (MDB), vendar izvedbe še nimajo v bližnjem načrtu.

»Menim, da bi bilo treba tovrstne ukrepe še natančneje študijsko obdelati, da se prepričamo, ali bi ta enosmerni obroč resnično deloval. Pred leti smo podobno študijo že izdelali, vendar rezultati niso bili prav navdušujoči,« se je predstojnik Prometnotehniškega inštituta obregnil ob občinsko zamisel. Dodal je, da pri občinskih načrtih pogreša ukrepe za reševanje kolesarskih površin, predvsem razširitve določenih kolesarskih stez in razširitev čakalnih površin za kolesarje v praktično vseh večjih križiščih.

Problematična križišča