Medtem ko je za protipoplavne ukrepe na Gradaščici in Malem grabnu v Ljubljani zadolžena država, je za poplavno ogroženost na potoku Glinščica dolžna poskrbeti Mestna občina Ljubljana (MOL). Ta je že pred dvema letoma in pol v občinski prostorski načrt umestila zadrževalnik v Brdnikovi ulici, s katerim naj bi se zmanjšala poplavna ogroženost širšega območja Rožne doline, a konkretne aktivnosti so se začele šele pred kratkim.
Zadrževalnik bo urejen v več fazah
Na mestni službi za razvojne projekte in investicije pravijo, da je urejanje suhega zadrževalnika Brdnikova, ki bo preprečil zadrževanje in razlivanje visokih voda Glinščice, predvideno v več zaporednih fazah. Prva faza predstavlja preureditev obstoječe Brdnikove ulice z novim priključkom na cestno povezavo od avtocestnega priključka Brdo do Tehnološkega parka. »Gre za izvedbo nadvišanja obstoječe ceste z mostno konstrukcijo prek Glinščice, s čimer bo izvedena pregrada, ki bo preprečevala razlivanje voda dolvodno od Brdnikove proti Rožni dolini. V okviru tega ukrepa bosta urejena tudi prometna pretočnost na tem območju in pripadajoča komunalna infrastruktura,« so pojasnili pri mestni občini.
V naslednjih fazah naj bi na Glinščici zgradili še zapornični objekt, nasuli in dvignili njen desni breg ter uredili razlivne površine – vse gorvodno od Brdnikove ulice. Cena izvedbe vseh predvidenih protipoplavnih ukrepov je 4,8 milijona evrov (z DDV), pri čemer v tej oceni ni zajet strošek izplačila odškodnin in odkupa zemljišč.
Zemljišča naj bi – v igri je 11.000 kvadratnih metrov površin – odkupili prihodnje leto, ko naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje. »Vsem lastnikom zemljišč, na katerih bo zgrajen objekt zadrževalnika, smo konec novembra poslali ponudbe za odkup zemljišč, in sicer po ceni osem evrov za kvadratni meter zemljišča,« so povedali v službi za razvojne projekte in investicije.
Na občini se izgovarjajo na Arso
Zakaj vsi ti postopki potekajo šele dve leti in pol po umestitvi zadrževalnika na Brdnikovi v prostor? Na mestni občini so se najprej izgovarjali na počasnost Agencije RS za okolje (Arso). Konec oktobra je vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus za Dnevnik povedal, da jim mora Arso izdati še dovoljenje za dvig Brdnikove ulice.
Toda pri Arsu so nam povedali, da je investitor podal vlogo za izdajo vodnega soglasja za rekonstrukcijo povezovalne ceste avtocestni priključek Brdo–Tehnološki park in Brdnikova ulica šele 28. maja letos, vodno soglasje pa so jim pri Arsu izdali 4. julija. Torej so za izdajo potrebovali le 37 dni! To so nam na izrecno vprašanje zdaj potrdili tudi pri mestni občini, kjer pravijo, da od Arsa zdaj čakajo na okoljevarstveno soglasje. »Za pridobitev tega soglasja smo od Arsa 30. septembra prejeli pogoje, ki določajo, da je treba dodatno pridobiti načrt monitoringa živih bitij, živečih na območju zadrževalnika. Načrt je že v izdelavi in bo predvidoma končan še ta mesec, takoj nato pa bomo podali vlogo,« so pojasnili pri mestni občini.
Glede pridobivanja kmetijskih zemljišč za rekonstrukcijo Brdnikove pa so pri mestni občini razložili, da je Geodetska uprava RS (Gurs) šele oktobra izdala pravnomočne parcelacijske odločbe, s čimer je bil izpolnjen osnovni pogoj za začetek odkupov zemljišč. Niso pa povedali, kdaj so dali vlogo za razparcelacijo.
Hidrolog Fazarinc: Mesto definitivno zamuja
V civilni iniciativi za večjo poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane menijo, da bi vsi ti postopki lahko začeli potekati bistveno prej. »Ko je prostorski načrt sprejet, ni več izgovorov za začetek postopka pridobivanja zemljišč. In zakaj je mestna občina šele po dveh letih od sprejetja prostorskega načrta začela iskati soglasja pri Arsu?« se sprašuje njen predstavnik Matej Weissenbach.
Podobno meni tudi hidrolog Andrej Fazarinc z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Takoj ko je sprejet prostorski akt, se lahko začne delati projekte, odkupovati zemljišča in vse drugo, potrebno za izvedbo projekta. Leto do leto in pol po umestitvi v prostor bi se lahko projekt Brdnikova že gradbeno izvajal. To je nekakšen časovni standard. V tej zgodbi mesto definitivno zamuja,« je bil jasen Fazarinc.