Pogosto je slišati, kako so lokali v središču Ljubljane kljub krizi vedno polni. Zato smo se odločili preveriti, kako draga je pijača v nekaj naključno izbranih lokalih, pri čemer smo cene primerjali s tistimi izpred šestih let. Tako smo obiskali osem barov in kavarn v središču mesta in pod drobnogled vzeli kapučino, četrtlitrsko kokakolo in najcenejše pollitrsko pivo. Izsledki so pokazali, da omenjeni napitki sicer niso ravno poceni, da pa se v zadnjih letih šestih letih niso drastično podražili.
Najbolj so se podražile brezalkoholne pijače
Najcenejši kapučino v srcu prestolnice stane 1,3, najdražji pa dva evra, kokakola se giblje med 1,9 in tremi evri, za pivo pa je treba odšteti med 2,5 in 3,5 evra. V primerjavi z letom 2008, ko smo opravili podobno raziskavo s kokakolo in pivom, so cene nekoliko višje, predvsem pa se je, zanimivo, podražila omenjena brezalkoholna pijača. Takrat je v povprečju stala dva evra, kar je za 17 odstotkov manj kot letos. Za pivo je treba odšteti dvanajst odstotkov več, pri čemer ni odveč omeniti, da se je v tem obdobju ponudba piva neprimerljivo povečala. Če želimo varčevati, smo tako obsojeni na eno od dveh slovenskih klasik, sicer pa brbončice v večini lokalov v središču lahko razvajamo s številnimi drugimi znamkami in okusi, a so tudi cene praviloma precej višje.
Izrazito visoke v primerjavi s preostalimi so cene pijače v Kavarni Tromostovje na Prešernovem trgu. Tam kapučino stane dva, kokakola tri, pivo pa tri evre in pol (varčnim in žejnim pivoljubcem ob tem ne priporočamo niti lokala Cacao, saj je tam treba tri evre odšteti za 0,33-litrsko merico). Zunaj centra so cene praviloma nekoliko bolj prijazne, a spet ne drastično – pivo v povprečju stane 2,5 evra, kapučino približno evro manj. Eden od razlogov za to so gotovo visoke najemnine za prostore in gostinske vrtove, gostinci pa opozarjajo tudi, da se stroški pravzaprav nenehno dvigujejo – od nabavnih cen pijače do podražitev komunalnih storitev.
Sredi delovnega dne vse polno
Ljudje se tovrstnim malim radostim vendarle ne želijo odreči. Vsi mimoidoči so ugotavljali, da glede na težke čase po centru res nenavadno veliko ljudi poseda po lokalih, tudi sredi delovnega dne – a tega nihče ni obsojal. Nasprotno, prevladovalo je strinjanje, da tudi ali pa še posebej v kriznih časih ljudje potrebujejo nekaj, kar jih vsaj malo razveseli. »Na neki točki se tudi varčevanje neha,« je dejala starejša gospa, ki smo jo zmotili med pitjem kave v njeni najljubši kavarni. »Veliko lokalov je uvedlo popust pred 10. uro zjutraj, tako da kavo lahko dobiš že za en evro. Pa tudi če vsak dan eno spiješ, je to trideset evrov na mesec, kar je kaplja v morje, če te to osrečuje. Kaj pa boš sicer s tem denarjem, ga boš spravil v banko? Saj nima smisla!«
Tega zagotovo ne gre posploševati. Z naraščanjem brezposelnosti je tudi vse več takšnih, ki si tovrstnih razvajanj ne morejo privoščiti. A vendarle, tistih, ki imajo službo in redne plače, podražitve pijače v centru Ljubljane v zadnjih šestih letih praviloma niso preveč udarile po žepu. Tako vsaj pravi statistika. Po podatkih statističnega urada se je namreč povprečna neto plača v ljubljanski občini v tem času dvignila za enajst odstotkov.
