Ljubljana naj bi z današnjim slavnostnim obredom odpiranja soda pred Slovensko filharmonijo ponovno zaživela kot mesto vina in trte – naziv ji je Mednarodna organizacija za trto in vino v Rimu podelila že pred 27 leti. Jutri ob 19. uri bo na Gospodarskem razstavišču potekala slavnostna podelitev priznanj nagrajencem 56. mednarodnega ocenjevanja vin Vino Ljubljana, ki je potekalo junija, od četrtka do sobote pa bo potekal obujeni vinski sejem, ki sovpada s 60-letnico Gospodarskega razstavišča.
V svetu govorijo o sejmu s spoštovanjem
Prav na Gospodarskem razstavišču so leta 1954 pripravili prvi vinski sejem, leto pozneje pa v okviru sejma tudi prvo mednarodno ocenjevanje vin. Leta 2002 je vinski sejem ugasnil. Eden od pobudnikov oživitve ljubljanskega vinskega sejma je bil tudi etnolog prof. Janez Bogataj. »Veliko sem rajžal po svetu in v vinorodnih deželah samo z velikim spoštovanjem govorijo o tem sejmu. S ponosom kažejo ljubljanske diplome in medalje, ki so jih prejeli za svoja vina. V Napa Valleyju v Kaliforniji imajo velike vinske hiše medalje izobešene na najuglednejših mestih. Prav tako so me v Franciji neštetokrat spraševali, kaj se dogaja z vinskim sejmom, in zdaj so zelo zadovoljni, da smo se končno zbudili,« pojasnjuje Bogataj.
Na vprašanje, kaj bo obujeni vinski sejem dodal številnim vinskim prireditvam, ki jih že imamo v Ljubljani, Bogataj meni, da bi moral postati vrh vinske piramide oziroma smetana na torti vsem obstoječim. »Sejem bi moral imeti velike ambicije, da se vrne na zemljevid najuglednejših mednarodnih vinskih prireditev. Upam le, da si sejem stare slave ne bo poskušal povrniti na način, da bo to spet masovna pijanka oziroma žurka. To je bilo v času socializma, zdaj je treba nadaljevati dediščino z drugačnimi vsebinami.«
Od izobraževanja do zabave
Dejstvo je, da so vinski sejem postopoma nadomestile razne manjše prireditve kot Slovenski festival vin, katerega organizator ponuja tudi Ljubljansko vinsko pot s predstavitvami posameznih slovenskih vinorodnih dežel; letos je v Plečnikovih Križankah zaživel Wine Jam, na Ljubljanskem gradu je potekal festival ekoloških vin…
A po besedah vodje sejma Vino Ljubljana 2014 Matjaža Kovačiča se kljub bogati beri vinskih prireditev, ki so se v Ljubljani pojavile zadnja leta, ne gre bati, da obujeni vinski sejem ne bi našel svojega prostora pod soncem. »Prireditev je sestavljena iz dveh delov; junija smo izpeljali mednarodno ocenjevanje vin, ki je bilo namenjeno strokovni javnosti, sejem pa naj bi pritegnil širšo publiko. Seveda pa na sejmu ne bo samo pitje, ampak bo veliko dodatnih vsebin – od edukativnih do zabavnih. Po novem bo dogodek nekakšna zmes med klasičnim sejmom in strokovno-zabavnim dogodkom, ki bo primeren za širši krog ljudi,« je povedal Kovačič in dodal, da se bo v tem času tudi 33 gostinskih lokalov v središču Ljubljane prelevilo v vinske ambasade – vhode bodo opremili z lesenimi grozdi – kjer bo ponudba prilagojena vinskemu sejmu.
Vzporedno tudi Festival Nostalgija
Na samem kraju »zločina«, torej na Gospodarskem razstavišču, pa bo od četrtka do sobote več kot 200 razstavljalcev iz Slovenije in tujine obiskovalcem ponujalo degustacije vin in drugih kulinaričnih dobrot. A sejem ne bo ponudil klasičnih stojnic vinarjev, temveč se bodo vinarji predstavili skupaj s kulinarično in turistično ponudbo v svojih vinorodnih okoliših. Med strokovno-zabavnimi aktivnostmi velja omeniti četrtkove brezplačne delavnice o kulturi pitja vina in o posledicah zlorab alkohola med mladimi, sledilo pa bo zabavno tekmovanje znanih osebnosti pred strokovno žirijo in javnostjo v poznavanju kulinarike. Petkovo popoldne bodo lahko obiskovalci preživeli v družbi vplivnih žensk v vinskem svetu. »Vse dni bodo potekali tudi kuharski šovi z vrhunskimi mojstri kulinarike, ves čas pa tudi razna predavanja in delavnice v povezavi z vini oziroma kulinariko na splošno,« je pojasnil vodja prireditve.
Vzporedno s sejmom bosta potekala tudi Festival okusov – del festivala se bo dogajal na zunanjih površinah razstavišča, del pa v dvoranah – in Festival Nostalgija. Največja atrakcija slednjega bo bržkone izvirna starinska trgovina z mešanim blagom, ki je delovala od konca 19. stoletja do leta 1948, tokrat pa bo po 66 letih prvič na ogled širši javnosti. Založena bo z izdelki embalaže iz tistega obdobja, kot so starinska blagajna, tehtnica, bomboni, keksi, marmelade, kava, kozmetika, oblačila in obutev, sesalniki, televizorji, radijski aparati in podobno ter z reklamnimi tablami in plakati iz takratnega obdobja.
