Na javnem posvetu o smiselnosti širitve Dunajske ceste v petpasovnico, ki so ga pripravili v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, so nestrinjanje z načrti Mestne občine Ljubljana (MOL) poudarili tudi okoliški prebivalci. Ti pravijo, da je lanskoletna uvedba rumenega pasu za mestne avtobuse doprinesla h kakovostnejšemu življenju v njihovem okolju, saj je prometa manj, povečuje pa se število uporabnikov mestnih avtobusov in kolesarjev. »Zdaj nam boste odvzeli parkirišča, znižali cene nepremičnin in kulturo bivanja,« je pripomnil eden od stanovalcev in predstavnikom MOL izročil 137 podpisov proti širitvi Dunajske ceste.
MOL: Alternativ za Dunajsko ni!
Vodja odseka za promet na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Peter Skušek je opozoril, da so se z uvedbo rumenega pasu izboljšale razmere na Dunajski in Celovški cesti, hkrati pa se je poslabšala situacija na nekaterih stranskih cestah. Izpostavil je križišče med Linhartovo in Dunajsko cesto: »Vozniki se danes sila težko vključujejo na Dunajsko cesto. Prej sta bila zanje rezervirana dva pasova, zdaj le eden. A tudi ti ljudje, ki se znajdejo v zastoju, morajo priti na delovno mesto ali pravočasno pripeljati otroka v šolo. Alternativ ni, razen 'šmartinskega podvoza', kjer pa je kaos kot v Turčiji. Semafor sicer deluje, a ga nihče ne upošteva.«
Po njegovih besedah je zato edini cilj širjenja Dunajske ceste izboljšati pretočnost križišč med Topniško in Samovo, Kržičevo in Einspielerjevo, Linhartovo cesto in ulico Bežigrad ter Vilharjevo cesto in Livarsko ulico. Na vprašanje, ali križišč ni mogoče razširiti brez hkratne širitve Dunajske ceste, je odvrnil, da so vmes tako kratki odseki, da jih je nesmiselno vsakokrat spet ožiti. Poudaril je še, da bodo istočasno izboljšali pločnike in razširili kolesarske steze, in zatrdil, da zaradi širitve Dunajske ceste ne bo več prometa kot ga je zdaj, »ker nima od kod priti«.
Je avtomobilist v Ljubljani še vedno kralj?
A v Koaliciji za trajnostno prometno politiko so opozorili, da širitev Dunajske ceste ne gre v kontekst trenutnih potreb, še manj pa v kontekst dolgoročnih ciljev, ki so zapisani v mestni prometni politiki. Matej Ogrin, predsednik društva Cipra Slovenija in koordinator omenjene neformalne koalicije, je Skušku odvrnil, da sicer razume njegove argumente, a da ti izhajajo z vidika, da je avtomobilist v Ljubljani še vedno kralj. »Če pa izhajamo iz pozicije mestne prometne politike, bo treba vendarle enkrat za vselej obrniti hierarhijo in nadaljevati, kjer se je septembra začelo – torej z zapiranjem središča in uvajanjem rumenih pasov. Z nameravano širitvijo Dunajske ceste bomo spet padli na prometno doktrino iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja,« je opozoril Ogrin in poudaril, da mora ostati ključni cilj prometne politike MOL zmanjševanje motoriziranih prihodov v mesto.
Tudi prometni načrtovalec Andrej Cvar iz podjetja City studio je pozval predstavnike MOL, naj še enkrat dobro premislijo, kakšni so cilji in strategije mestne prometne politike. »Več cest ko ponudimo, več avtomobilov bomo privabili, saj je promet kot voda. Če bodo nekje zastoji, se bo porazdelil po drugih najbližjih kanalih,« je opozoril. Po njegovem mnenju bi bilo treba problematična križišča – še zlasti z Linhartovo in Vilharjevo – reševati fazno, ne pa se takoj brezglavo podati v širitev Dunajske ceste. »Če Vilharjevo cesto s polnim križiščem navežemo na Dunajsko, bo promet veliko bolj tekoč, ne glede na to, ali dodamo še en pas. Ljubljana mora iti v smeri svetovnih shujševalnih trendov. Ti ne veljajo samo za ljudi, marveč tudi za ceste,« je poudaril.
