Ko je Mestna občina Ljubljana lani februarja v ožjem mestnem središču vzpostavila brezžični širokopasovni internet, je takratni vodja projekta Vasja Butina napovedal, da se bo omrežje vsak dan, če bo le vreme omogočilo dela, širilo navzven proti mestni obvoznici. Nič od tega. Območje znotraj obvoznice bi moralo biti z brezžičnim signalom pokrito že do lanske jeseni, a če danes s svojim pametnim telefonom poskusite poiskati občinsko omrežje WiFreeLjubljana kaj dlje od mestnega središča, boste morali imeti precej sreče, da ga boste sploh našli.
Konzorcij Telekoma in Nila že pol leta zamuja z omreženjem območja znotraj obvoznice. Čeprav po besedah vodje občinskega centra za informatiko Ariana Debeljaka sklenjena pogodba občini daje pravico, da enostransko odstopi od pogodbe, če zasebna partnerja pogodbenih obveznosti ne opravljata kakovostno ali pravočasno, občina tega ne namerava storiti. Še več, občina je skupaj s Telekomom in Nilom ugotovila, da so se gospodarske razmere po podpisu pogodbe tako poslabšale, da obseg brezžičnega omrežja, ki je bil dogovorjen s pogodbo in pozneje še z aneksom, ne ustreza več spremenjenim razmeram in bi nadaljevanje projekta v nespremenjenem obsegu tako zasebnima partnerjema kot tudi občini povzročilo dodatne stroške.
Dogovarjajo se o zmanjšanju obsega omrežja
Zaradi tega se občina s Telekomom in Nilom sedaj dogovarja o zmanjšanju obsega omrežja. Pogajajo se, da bi pokrili le tista območja, kjer pričakujejo največ uporabnikov. Debeljak je pojasnil, da bi namesto na celotnem območju znotraj obvoznice brezžični internet deloval le ob mestnih vpadnicah in v bližini javnih ustanov. Na občini smo vprašali, kakšni dodatni stroški bi nastali za občino, če bi ta vztrajala pri prvotno dogovorjenem poslu, a konkretnega odgovora nismo dobili. Debeljak je odgovoril, da število dostopnih točk, ki ustvarjajo brezžično omrežje, pomeni zmanjšanje stroškov tudi za občino. Ob tem je nejasno, katere stroške bi občina imela s samo mrežo dostopnih točk, saj stroške namestitve slednjih krijeta zasebna partnerja.
Pogajanja o precejšnjem zmanjšanju obsega brezžičnega omrežja, kot je bilo sprva dogovorjeno, pa vzbujajo vprašanje, ali gre za spremembo, ki spreminja ravnotežje v partnerstvu in zaradi katere pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ne bi smeli spreminjati. Na računskem sodišču so v nezavezujočem mnenju povedali, da je te spremembe načeloma mogoče šteti kot bistvene, saj spreminjajo zahtevnost predmeta javno-zasebnega partnerstva. Pojasnili so, da bi se drugi potencialni kandidati za ta posel mogoče odzvali drugače, če bi bil takšen obseg javno-zasebnega partnerstva zahtevan že v prvotnem postopku izbora ekonomsko najugodnejšega ponudnika, poleg tega pa bi bil lahko na podlagi teh zahtev namesto Telekoma izbran kateri drugi ponudnik. »Navedeno ravnanje bi lahko zatorej bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javno-zasebnega partnerstva,« so navedli na računskem sodišču.
Telemach se je umaknil zaradi pogojev, ki jih sedaj spreminjajo
Na občini sicer menijo drugače. »Zaradi navedenih gospodarskih razmer in s ciljem odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi menimo, da je redefiniranje projekta upravičeno,« je pojasnil Debeljak, ki je prepričan, da obseg projekta ne bi vplival na zainteresiranost drugih ponudnikov.
A kaže, da ni tako. Na Telemachu, ki je se je na razpisu za vzpostavitev brezžičnega omrežja v prestolnici skoraj do konca boril s Telekomom, so dejali, da bi zmanjšanje obsega omrežja vsekakor vplivalo na njihove odločitve. »Vzrok umika Telemacha pred oddajo končne ponudbe je bil izključno zaradi pogojev, ki se sedaj spreminjajo,« je dejal vodja marketinga in službe za korporativno komuniciranje Peter Perčič. »O pritožbi še nismo razmišljali, pričakovali pa bi, da nas občina ob spremenjenih pogojih povabi na sestanek in preveri interes. Mogoče bi bilo sodelovanje s Telemachom pod novimi pogoji za občino boljše, predvsem pa manj sporno, če je Telekom odstopil od dogovora v pogodbi oziroma od zahtevanega in ponujenega na javnem razpisu,« razmišljajo na Telemachu.
