Sedem angleških turistov, oblečenih le v kopalke, je splezalo na ograjo mostu, se prijelo za roke in družno pognalo v kalno Ljubljanico. Bilo je na Tromostovju na zadnje majsko petkovo popoldne. Ljubljanica je imela 13 stopinj Celzija, vsaj taki so podatki Agencije za okolje. Reka je pod mostom globoka tri metre in pol. »Podvig« je druga klapa turistov ponovila nekaj tednov kasneje.
Čeprav so tovrstni kopalski podvigi v Ljubljanici, kot pripovedujejo nekateri okoliški gostinci, bolj izjema kot pravilo, je zanimanje za kopanje v mestni strugi predvsem med mladimi obiskovalci prestolnice v vročih poletnih mesecih vendarle mogoče zaznati. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že pred štirimi leti prvič napovedal, da bi bilo kopanje na Špici mogoče že leta 2012, a večina plavalno razpoloženih obiskovalcev vendarle ni tako pogumnih kot skupinica Angležev, da bi še neizpolnjeno obljubo vzeli v svoje roke in začofotali v reki.
Kopali bi se predvsem mladi
Po podatkih Agencije za okolje se od maja Ljubljanica ni občutno ogrela, saj ima le dobrih petnajst stopinj. »Nič kaj vabljiva ni videti,« se je na Mesarskem mostu vprašanju, ali jo ob pripeki na razbeljenih ulicah mestnega jedra mika skok v reko, čudila mlada Francozinja Celine. Tudi sicer povpraševanje po kopanju v Ljubljanici med turisti ni pogosto, je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice javnega zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek, občasno zainteresirani pa so predvsem mlajši obiskovalci. »Povpraševanje se nekoliko poveča s povišanjem temperature v poletnih mesecih, večinoma mlade turiste pa zanima tudi kopanje v naravi v okolici Ljubljane. Po zunanjih bazenih, takih s tobogani in plitkimi bazeni, povprašujejo mlade družine,« je povedala Stuškova. Nekoliko bolj zagreti za ohladitev v hladni reki sredi mesta naj bi bili po podatkih zavoda prav Angleži, sledijo jim Skandinavci. »Čez leto pa je povpraševanja po kopanju relativno malo. V zimskem času večinoma povprašujejo starejši turisti in družine z majhnim otroki iz Italije, Hrvaške, Avstrije. Zanimajo jih termalna kopališča,« je dodala Stuškova.
Mesto nima naravnega kopališča že vse od leta 1965, ko je še zadnji kopalec zapustil nabrežje na Špici, kljub temu pa na mestni občini poleti štirikrat preverijo mikrobiološke parametre Ljubljanice. »To naredimo nad Ljubljano pred izlivom Bezlanovega grabna v Ljubljanico, za izlivom Malega grabna v višini Špice in za izlivom iz centralne čistilne naprave v Zalogu,« so pojasnili na občinskem oddelku za varstvo okolja. Zadnje vzorce so vzeli v začetku minulega tedna, medtem ko podatki iz let 2012 in 2013 kažejo, da je bila Ljubljanica na merilnem mestu pred prestolnico občasno že primerna za kopanje, na preostalih merilnih mestih še ne.
Morebitnim skakalcem v Ljubljanico na mestni občini za tovrsten »podvig« ne bodo izstavili računa, saj kot so pojasnili, nadzor nad skakanjem z mostov v reko ni v pristojnosti občinskega inšpektorata, medtem ko zakon o varstvu pred utopitvami predpisuje najmanj 400 evrov kazni za posameznika, ki se kopa na vodnih površinah, ki temu niso namenjene.
Nevarnost okužb in poškodb
Četudi bo skok v Ljubljanico ostal nekaznovan, lahko stik z nekopalno vodo povzroči nekatere zdravstvene težave. »Voda, ki ni primerna za kopanje, lahko vsebuje nevarne mikroorganizme in kemične dejavnike tveganja, ki lahko škodujejo zdravju,« je opozorila Irena Veninšek Perpar, strokovnjakinja za epidemiologijo in javno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najpogostejše težave, ki so posledica kopanja na tako imenovanih divjih kopališčih, so okužbe in poškodbe. »Okužbe nastanejo zaradi vstopa povzročitelja iz vode v kopalčev organizem, običajno prek ustne, nosne ali očesne sluznice, poškodb na koži, a tudi po dihalnih poteh. Tako se pojavljajo okužbe prebavil, vnetja očesne veznice ali zunanjega sluhovoda, okužbe kože, vnetja sečnih poti in meningitis. Če je kopalna voda onesnažena z izločki glodavcev, lahko zbolimo za leptospirozo, bolezen z vročino in bolečinami v mišicah,« je kopalce opozorila Veninšek-Perparjeva.
Strokovnjakinja je še svetovala, naj se kopalci pri kopanju izogibajo požiranju vode, a hkrati pomirila, da okužbe zaradi zaužite oporečne vode niso pogoste. »Posledice zaužitja take vode so odvisne od količine in odpornosti osebe. Upoštevati moramo tudi, da so povzročitelji v vodi največkrat zelo razredčeni in so zato te okužbe redke.«