Pri Zbornici za arhitekturo in prostor so potrdili, da natečajnikom, ki so sodelovali na urbanističnem natečaju za Partnerstvo Celovška, res še vedno niso izplačali celotnih nagrad, priznanj oziroma odškodnin. Vzrok za to je dejstvo, da nekateri naročniki natečaja zbornici še vedno niso plačali svojih obveznosti, čeprav so od natečaja minila že tri leta.
Poročali smo že, da zbornica toži Kranjsko investicijsko družbo (KID) poslovneža Jožeta Anderliča in družbo Ganamm. Kaj je predmet spora, nam v zbornici niso želeli povedati zaradi odprtega sodnega postopka. O podrobnostih predmeta tožbe smo že pred časom spraševali tudi Anderliča, a odgovorov še vedno nismo prejeli.
Kljub kompromisu poskus poravnave neuspešen
Neuradno smo izvedeli, da naj bi Anderličeva družba po pogodbi z zbornico morala poravnati tudi znesek enega od sonaročnikov, ki je zabredel v finančne težave. A ker KID na to ni pristal, se je zbornica odločila za tožbo. Družba, katere dolg bi moral plačati Anderličev KID, naj bi bila Stolp gradnje, ki je v lasti družbe CM Celje. Tako Stolp Gradnje kot tudi matični CM Celje sta v stečaju.
Jernej Prijon, predsednik Društva za prostorska vprašanja Maja Farol, katerega urbanistični elaborat je na natečaju zasedel drugo mesto, je dejal, da so se natečajniki, zbornica in Anderlič lansko leto pogovarjali o poravnavi. Po Prijonovih besedah so vsi natečajniki pristali na znižanje predvidenih nagrad. Toda tudi iz te poravnave nato ni bilo nič.
»Kar se nas tiče, bi zbornica morala pokriti ta manjkajoči delež in dolg nato izterjati od dolžnikov,« je prepričan Prijon. Razpis za urbanistični natečaj je določal, da bo zbornica nagrade, priznanja in odškodnine plačala po tistem, ko bo prejela denar od naročnikov. »Toda to ne pomeni, da bi mi morali več let čakati na izplačilo,« je dejal Prijon.
Arhitekti lahko le upajo na pozitiven razplet
»Arhitekti smo v tem trenutku brez moči, saj je pogodbo za izvedbo natečaja z naročniki podpisala Zbornica za arhitekturo in prostor,« je dejal Marko Studen, ki je s sodelavci zasedel tretje mesto na natečaju. Za tretjenagrajeni elaborat bi morali dobiti 12.000 evrov, a tako kot drugi so dobili zgolj dobro polovico. »Mi smo že davno odpisali ta denar, ne računamo, da nam bodo plačali,« je priznal Studen, ki je tudi sicer kritičen do višine nagrad na natečajih, saj so te po njegovih besedah tako nizke, da praktično ne povrnejo vložka v pripravo projekta.
Medtem ko v Društvu Maja Farol po Prijonovih besedah na srečo niso imeli izkušenj z neplačniki, Studen prizna, da pri Partnerstvu Celovška niso prvič ostali brez denarja. Z izvršbami in tožbami so od nekaterih svojih poslovnih partnerjev izterjali denar, je povedal Studen. »Zgodilo pa se nam je že, da so šli naročniki v stečaj in smo ostali tudi brez večjih vsot.«
Tovrstne izkušnje pa so jih naučile, kako se vsaj do neke mere zavarovati. »Pazimo, s kom delamo, preverjamo, kdo so naši naročniki in ali lahko plačajo. Poleg tega projekte pogosto delamo po fazah in naslednje faze ne začnemo, dokler predhodna ni poplačana,« je pojasnil Studen. »Toda z nekaterimi strankami še vedno delamo na zaupanje. Po celo leto delamo recimo brez pogodbe in nimamo nobenih težav zaradi plačil,« je Studen opozoril tudi na dobre zglede pri poslovanju.
Občina: Pričakujemo, da se partnerji držijo dogovorov
Ne gre pozabiti, da je ena od partneric pri projektu Partnerstvo Celovška tudi Mestna občina Ljubljana, katere naloga je zastopati javni interes. Na občini so zatrdili, da od partnerjev pričakujejo upoštevanje dogovorov. Upajo, da v prihodnosti do podobnih situacij ne bi prihajalo. Na mestnem oddelku za urejanje prostora so povedali, da so »v neformalnih pogovorih partnerje pozvali k pravočasnemu poravnavanju obveznosti«.
Spomnimo, namen omenjenega urbanističnega natečaja je bil pridobitev rešitve, ki bo dala strokovne podlage za pripravo posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov za to območje. V tem času je bil za vseh 43 hektarjev površin potrjen šele en občinski podrobni prostorski načrt – in sicer za območje v večinski lasti Kranjske investicijske družbe in družbe Mons, ki je prav tako v Anderličevi lasti. Na tem območju je Hofer že pred časom odprl svojo trgovino, na preostalem zemljišču pa Anderlič načrtuje gradnjo nakupovalnega središča Noricum.
