Medtem ko nam na Mestni občini Ljubljana prejšnji teden še niso znali odgovoriti, kakšna bo prometna ureditev na osrednjem delu Slovenske ceste po njeni prenovi, nam je podžupan Janez Koželj tokrat razkril, da bo od predvidoma maja osrednji prostor Slovenske ceste prednostno namenjen pešcem, kolesarjem in javnemu prometu. »Skupni prometni prostor (angleško shared space, op. p.) bo z uličnim pohištvom, zasaditvijo, talnimi ureditvami in opozorilno signalizacijo oblikovan tako, da bo površina za motorna vozila prepoznavno ločena od površine za pešce in kolesarje,« je pojasnil profesor arhitekture.
Država ne sledi naprednim željam občine
A medtem ko si podžupan želi eno, je realnost drugačna, saj slovenska zakonodaja za zdaj pojma skupnega prometnega prostora še ne pozna. Pri mestnem oddelku za urejanje prostora so potožili, da se pristojne državne službe zelo počasi odzivajo na njihove pobude za spremembo oziroma dopolnitve zakonskih določil in pravilnikov, ki bi omogočali napredek na področju urejanja prometa v mestih po sodobnih načelih trajnostne mobilnosti. »Tako je tudi z zakonsko opredelitvijo skupnega prometnega prostora, ki bi dovoljeval najvišjo hitrost vozil 20 kilometrov na uro, kakršno ima na primer Avstrija. Ta določa tudi, da morajo vozniki zagotoviti varnost peščev in kolesarjev na skupnem cestišču, kako so lahko pasovi označeni s talnimi ureditvami in kakšen je prometni znak,« so pojasnili.
A ker država ne sledi naprednim željam mestne občine, naj bi ta zakonodajo malce zaobšla. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil del Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto v odloku še naprej opredeljen kot območje za pešce oziroma pešcona, v praksi pa naj bi se dogajal »shared space«, kjer ne veljajo nobene prepovedi, vključno s semaforji in prometnimi znaki, in kjer se udeleženci v prometu sporazumevajo v glavnem z očesnim stikom. Nič novega, bi lahko rekli, saj je tudi doslej odlok v osrednjem delu Slovenske ceste zapovedoval določeno prometno ureditev (od poletja je uradno pešcona), a mu prometna signalizacija na terenu ni sledila.
Občina: Hitrost avtobusov ni vzrok za zastoje
Naj bo na osrednjem delu Slovenske ceste po prenovi uvedena pešcona ali pa skupni prometni prostor, to pomeni, da bodo mestni avtobusi skozi ta odsek lahko vozili z maksimalno hitrostjo 10 kilometrov na uro. Ne bo zaradi tega trpel javni potniški promet? »Ne,« so odločni pri mestni občini, »kajti hitrost vožnje avtobusov na samo 450 metrov dolgem odseku ceste nikakor ne more biti vzrok za zastoje.«
Razpoložljivi podatki podjetja Telargo kažejo, poudarjajo pri mestnem oddelku za urejanje prostora, da na primer avtobus številka 6 osrednji del Slovenske ceste v času konice prevozi v približno petih minutah, od tega pa dve tretjini časa stoji na postajališču. »Postanki avtobusov na postajališčih Bavarski dvor, Ajdovščina, Konzorcij in Drama so torej ozko grlo večje pretočnosti na Slovenski cesti in ne najvišja dovoljena hitrost,« so prepričani pri mestni občini, kjer menijo, da bi k hitrejšemu poteku vožnje pripomoglo usklajevanje prihodov avtobusov na postajališča v enakomernih presledkih. Hkrati preučujejo tudi možnosti zunanjih validatorjev kartice urbana, kar bi omogočalo vstopanje potnikov v avtobuse pri sprednjih in zadnjih vratih.
LPP: Scenarij s počasnimi avtobusi ni izvedljiv
A to so, kot kaže, spet računi brez krčmarja. Prvi mož Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Peter Horvat namreč pravi, da scenarij z avtobusi, ki vozijo po središču mesta 10 kilometrov na uro, ni izvedljiv. »Imamo namreč blizu tisoč odhodov avtobusov na dan v eno smer in prav toliko v drugo. Pogovarjamo se, da bi katero od prog preusmerili s Slovenske ceste. A to nič kaj dosti ne rešuje. Edina možnost je, da ostane omejitev 30 kilometrov na uro in da je koridor za avtobuse označen na tak način, da se vidi, kje vozijo. Daleč od tega, da bi bil proti, toda sam si ne predstavljam, da bi po istih površinah hodili pešci ter vozili kolesarji in avtobusi,« je poudaril direktor LPP. Na vprašanje, kako to uspeva Dunajčanom, je Horvat odvrnil, da na Mariahilfer Strasse, po kateri naj bi se zgledovala Slovenska cesta, ne vozijo avtobusi neprestano drug za drugim. »Če bi vozili le šestica in enica, bi to šlo tudi pri nas,« je dodal.
Pešcona z vozili je slovenski unikum
Še bolj kritičen do občinskih zamisli je dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki meni, da je zamisel o pešconi, po kateri vozi 2000 avtobusov na dan, skregana z vsakršno prometno logiko. »Prvič, to bi povzročilo kolaps javnega prevoza, in drugič, pešcona z dopolnilno tablo, ki dovoljuje vstop na območje za pešce tudi drugim vozilom, bi bila slovenski unikum. To je tako, kot bi postavili znak za enosmerno cesto, potem pa spodaj namestili dopolnilno tablo, ki pravi, da je dovoljena vožnja v obe smeri. V evropskem prostoru pomeni pešcona – pešcona,« je jasen dr. Lipar.
