Navzven zelo nenavadna stavba s tridelno fasado, na kateri je akademski slikar Slavko Pengov med svetopisemskimi prizori upodobil tudi arhitekta Plečnika in takratnega župana Adlešiča, je imela v vsej svoji zgodovini precej običajno vsebino. V njej so nekoč izdelovali krste, zadnja leta pa te mizarske delavnice pravzaprav niso služile posebnemu namenu. Tudi to je del edinstvene kulturne dediščine, ki jo je treba skrbno zaščiti, so večkrat opozorili v podjetju Žale, vendar je bila obnova zanje prevelik finančni zalogaj. Država se ni odzvala na njihova opozorila, leta 2007 pa je bila neuspešna še njihova kandidatura za pridobitev evropskih sredstev.
Polovica denarja za delavnice
Tako imenovane Plečnikove mizarske delavnice torej od leta 1940, ko so slovesno odprli Vrt vseh svetih, še niso doživele celovite prenove. Prvi načrti za obnovo so bili izdelani leta 2005, vendar, kot pojasnjujejo na Žalah, niso bili ustrezni. Čez pet let so poskusili znova in takrat je projekt potrdil Zavod za varstvo kulturne dediščine, obenem so pridobili tudi gradbeno dovoljenje. A na koncu je bilo denarja dovolj le za najnujnejša dela za zaščito objekta, velikega okoli 250 kvadratnih metrov. Koliko bi torej stala konkretna obnova? »Za obnovo celotnih Plečnikovih Žal je potrebnih še nekaj več kot dva milijona evrov brez davka na dodano vrednost, od tega bi slab milijon potrebovali samo za celotne mizarske delavnice,« ocenjujejo v podjetju Žale.
Konec junija letos so se nato vseeno odločili poiskati izvajalca del, vendar tudi tokrat obnova ne bo celovita, temveč le delna, kakor so zapisali v razpisni dokumentaciji. Obsegala bo tako gradbeno-obrtniška dela, konservatorsko-restavratorska dela, zunanjo ureditev in notranjo opremo, a bo to le prvi del. V vodstvu podjetja Žal so še razložili, da želijo v prvi vrsti prispevati k ohranitvi znamenitih Plečnikovih Žal, edinemu tovrstnemu objektu v Evropi, hkrati bodo z obnovo izboljšali prostorske pogoje za izvajanje storitev podjetja. Nove uporabne prostore naj bi v celoti namenili strankam: »Omogočen bo bolj oseben pristop in kompleksnejše obravnave v trenutkih, ko se ljudje ob srečanju s smrtjo soočajo s stisko, strahom in istočasno s povsem praktičnimi vprašanji, povezanimi z organizacijo pokopa.«
Multimedijska dvorana za turiste
Z drugo fazo obnove, za katero niso razkrili, kdaj bi lahko sledila, bodo na Žalah izkoristili njihov turistični potencial. Kot razkrivajo, bo v prenovljenih mizarskih delavnicah razstavno-informacijsko središče: »Z njim bo del objektov dobil novo vsebino, ki bo omogočila večji dostop in boljšo predstavitev celotnega območja domači in mednarodni javnosti.« V multimedijski dvorani naj bi zainteresirani pogledali krajše video predstavitve, dobili promocijske materiale, se seznanili s Plečnikovim delom in nato krenili še na ogled.
In kje so oziroma bodo zdaj dobili potreben denar? Bo kaj primaknila država? »Ne, naj se sliši še tako neverjetno, toda država ni za obnovo Plečnikovih Žal namenila še nobenih sredstev,« odgovarjajo iz podjetja, ogorčeni, da se z Žalami vsi radi ponašajo, obnova pa je v celoti odvisna od pripravljenosti in finančne zmožnosti mestnega pogrebnega podjetja. Upajo, da bodo uspeli vsaj na razpisih za sofinanciranje norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP. Plečnikove Žale so od leta 2009 kulturni spomenik državnega pomena, že dve leti pred tem priznanjem so prejele ugledni znak evropske dediščine, ki ga imajo v Sloveniji le še Partizanska bolnišnica Franja in spominska cerkev sv. Duha na Javorci.