Ponudba neprofitnih stanovanj vse bolj zaostaja za povpraševanjem, saj se število upravičencev do neprofitnega najema s krizo le še povečuje. Stanje najbolje opisuje že tradicionalno dogajanje v prestolnici, kjer je okoli 4000 neprofitnih stanovanj. Približno toliko vlog je prispelo tudi na zadnji razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada in od teh kar 3293 prosilcev izpolnjuje pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, le 391 pa naj bi jih do njega po daljšem čakanju tudi zares prišlo.
Ko odštejemo ti dve številki, mora torej samo v Ljubljani skoraj 3000 družin in posameznikov svoj stanovanjski problem še naprej reševati kako drugače. Najpogosteje z najemom stanovanja na trgu, kar pa je sprememba stanovanjskega zakona leta 2008 skušala ublažiti s subvencioniranjem razlike med tržno in neprofitno najemnino. »To možnost smo uvedli, ker povpraševanje po neprofitnih najemnih stanovanjih že vrsto let daleč presega ponudbo tovrstnih stanovanj. Posledično upravičenci na dodelitev neprofitnega stanovanja čakajo tudi po več let, medtem pa so prisiljeni na prostem trgu plačevati bistveno višjo najemnino,« realno pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Prepričani so tudi, da se je s tem zmanjšal pritisk na občine za zagotavljanje neprofitnih stanovanj. To vsaj deloma tudi drži, a ponekod opozarjajo, da bodo z vedno večjimi izdatki za socialne transferje neprofitna stanovanja še težje dosegljiva.
Dohodkovne meje so se dvignile
Občine so pred novo socialno zakonodajo leta 2012 same odločale o podeljevanju teh subvencij, od spremembe zakona dalje pa le še izplačujejo zneske na odločbah centrov za socialno delo. Prej so najemniki vlogo oddali kar na občini, predlani pa so tudi subvencije dobile mesto na enotni vlogi za uveljavljenje pravic iz javnih sredstev, tako da zdaj o upravičenosti odločajo le pristojne socialne delavke. Rokov za vložitev vloge ni, za pozitivno razrešitev pa morajo prosilci seveda izpolnjevati določene pogoje. Prvi je, da so se prijavili na zadnji razpis za oddajo neprofitnih stanovanj in se uvrstili na prednostno listo. Razen v primeru, če razpisa v občini ni bilo že več kot eno leto.
Gre torej za pomoč tistim, ki bi dobili neprofitno stanovanje v najem, če bi občina imela na voljo zadostno število stanovanj. A pozor, pogoji za pridobitev subvencije niso enaki pogojem za pridobitev neprofitnega stanovanja. Opredeljeni so namreč v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Izračun je posledično toliko bolj kompleksen – »ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne sme presegati višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 odstotkov ugotovljenega dohodka in za znesek priznane neprofitne najemnine«. Slednja je tolikšna, kolikor bi prosilci plačevali v neprofitnem stanovanju, primerljivem njihovemu najemniškemu stanovanju.
Denar gre naravnost k lastniku
»Za vsak tip gospodinjstva je treba posebej določiti minimalni dohodek, podatke o dejanskih dohodkih pa dobimo iz uradnih evidenc,« so nas opozorile socialne delavke, da se meje razlikujejo od družine do družine. S pomočjo tabele, ki jo za izračun uporabljajo na centrih za socialno delo, pa smo pogledali, kdaj bi subvencijo pridobila delovno aktivna starša z dvema otrokoma, ki bi jima za najemniško stanovanje v izračunu priznali 200 evrov neprofitne najemnine. Pri tem smo ugotovili, da bi izpolnili dohodkovne pogoje za subvencijo, če njihov povprečni mesečni dohodek ne bi presegel 1700 evrov. Seveda pa se to hitro spremeni, če ima družina še kakšno premoženje, prihranke, delnice in podobno.
To je precej več kot v času, ko so tovrstne subvencije podeljevale občine. Takrat je lahko maksimalni dohodek štiričlanske družine znašal le 1000 evrov, mnogi pogoji pa so ostali enaki: prosilci ne smejo imeti v lasti stanovanja, predložiti morajo najemno pogodbo, zadnje potrdilo o plačani najemnini ter si na naslovu urediti vsaj začasno bivališče. Novost v letošnjem letu pa je, da najemniki lastniku ne plačajo več celotne najemnine, ampak občine subvencije nakazujejo neposredno najemodajalcu. V preteklosti se je namreč pogosto dogajalo, da so bili njihovi računi obremenjeni z drugimi dolgovi in subvencija ni pomagala pri plačilu najemnine.
V prestolnici 13-krat več prejemnikov v štirih letih
Ko so delo prevzeli centri za socialno delo, se je ta pomoč bolj razširila, seveda pa je svoj delež prispeval tudi slabši gospodarski položaj države. »Za januar 2013 smo plačali subvencijo 176 najemnikom tržnih stanovanj, za december 2013 pa že 271 upravičencem,« naraščajoči trend opisuje Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada, na katerem so lani skupno za 400 upravičencev namenili 831.153 evrov. To je vsaj dvakrat več kot leto prej in neprimerljivo več kot v letih, ko so sami odločali o subvencijah.
Velika razlika je opazna tudi na Vrhniki – v letu 2011 so namenili okoli 1500 evrov za štiri družine, naslednje leto pa 28.240 evrov za 19 gospodinjstev. Od tega jim je država povrnila okoli 8000 evrov. Po koncu koledarskega leta namreč lahko občine ministrstvu za infrastrukturo in prostor predložijo zahtevke, da jim polovico razlike med neprofitnim in tržnim delom izplačanih subvencij povrne državni proračun. Sicer pa občine zelo težko predvidijo, koliko denarja bo treba nameniti za ta namen, saj prosilci vloge lahko oddajo kadarkoli v letu. »Pričakujemo, da bomo letos porabili približno toliko sredstev kot v letu 2013,« je župan Toni Dragar povedal, kako se orientirajo v Domžalah. Ocenjuje, da na neprofitno stanovanje čaka okoli 100 Domžalčanov, lani pa so s 130.000 evri subvencionirali tržno najemnino 39 gospodinjstvom. Znesek so morali v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečati, kar pa je po Dragarjevi razlagi tudi odraz slabih gospodarskih razmer v državi.
Na občini Škofljica sicer subvencionirajo tržno najemnino le štirim najemnikom in v tem načinu vidijo potencial, a hkrati tudi slabosti: »Občine že tako nimamo zadostnih sredstev, država pa nam nalaga vedno več nalog, ne nameni pa dodatnih sredstev. S tem, ko subvencioniramo tržne najemnine, ostaja sredstev za nakup ali gradnjo neprofitnih stanovanj še manj.« Podobne pomisleke imajo tudi v Domžalah, kjer so tudi v dvomih zaradi morebitnih zlorab. Vloga občine je namreč zgolj nakazati določen znesek, ne more pa opravljati nobenega nadzora. Lahko se le pritoži na odločbo centra za socialno delo.
