Zaradi nameščanja nove naprave nad križiščem Slovenske, Dunajske in Tivolske ceste je nekatere mimoidoče zaskrbelo, ali javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) namešča radarsko napravo. V podjetju so povedali, da ne gre za radar, temveč so zamenjali kamero za spremljanje prometa, saj LPT poleg upravljanja tržnic in parkirišč opravlja tudi gospodarsko javno službo videonadzora prometa.

Informacijska pooblaščenka nezadovoljna z odlokom

Z 245 kamerami LPT nadzorujejo križišča, podhode, mostove, predore, dvigala, potopne stebričke ali zapornice in parkirišča. Glavni namen teh kamer naj bi bil zagotavljanje delovanja prometne opreme, hkrati pa tudi omogočanje boljšega servisa uporabnikom in varovanje lastnine pred poškodbami in vandalizmom, so razložili v podjetju in zagotovili, da videonadzor izvajajo v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

A v uradu informacijske pooblaščenke očitno menijo drugače. Pri vodenju inšpekcijskega postopka zaradi videonadzora v Ljubljani je že nekdanja vodja urada Nataša Pirc Musar leta 2012 vložila zahtevo za ustavno presojo 45. člena občinskega odloka o cestnoprometni ureditvi, ki je dovoljeval videonadzor na javnih cestah in drugih javnih površinah. Še preden je sodišče odločilo, pa je Mestna občina Ljubljana omenjeni odlok nadomestila z odlokom o urejanju prometa, a člen o videonadzoru je ostal praktično enak.

Vsebina obeh spornih členov določa: »Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti so javne ceste in druge javne površine na območju MOL lahko opremljene z videonadzornim sistemom.« Urad pooblaščenke je zaradi neodpravljene sporne določbe vztrajal pri svoji zahtevi za ustavno presojo.

Sodišče zahtevo za ustavno presojo zavrglo

Toda ustavno sodišče je zahtevo informacijske pooblaščenke v začetku letošnjega oktobra zavrglo brez vsebinske presoje, ker da ni izkazala, da je izpodbijani 34. člen novega odloka povezan s kakšnim postopkom, ki ga vodi. Novi pooblaščenki Mojci Prelesnik je žal, da sodišče ni vsebinsko odločalo, ker »s tem problem ustavnosti izvajanja videonadzora na javnih površinah ni rešen, ampak se le poglablja«. V uradu pooblaščenke se namreč bojijo, da bo ta odločitev sodišča zavezancem dala napačno sporočilo, in sicer da se vsebinski presoji spornih aktov lahko ognejo tako, da »izpodbijani akt nadomestijo z novim, pa čeprav v spornem delu identičnim aktom, kar lahko storijo večkrat zapored in s tem zavlačujejo, otežujejo ali preprečujejo vsebinsko odločanje,« je dejala Prelesnikova.

»Videonadzor javnih površin, kot je urejen s predpisom MOL, ni v skladu z ustavo, ker ni odrejen z zakonom in ker prekomerno posega v zasebnost in varstvo osebnih podatkov posameznikov,« je prepričana Prelesnikova. Pri obdelavi osebnih podatkov namreč velja načelo, da je zaradi varstva človekovih pravic dovoljeno le tisto, kar zakon izrecno dovoljuje, je urad pooblaščenke pojasnil v svoji zahtevi za ustavno presojo. Zakon pa dovoljuje le videonadzor nad dostopom v uradne službene oziroma poslovne prostore, nad dostopom do vhodov in izhodov iz večstanovanjskih stavb ter njihovimi skupnimi prostori in nad tistimi deli delovnih prostorov, kjer je to nujno potrebno za varstvo ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Omenjeni zakon izrecno ne ureja videonadzora nad javnimi površinami (cestami, križišči, trgi, parki in tako naprej), zato so v uradu informacijske pooblaščenke prepričani, »da ta oblika videonadzora ni dopustna«.

Žale opazuje 36 kamer

A kamere, ki jih upravlja LPT, niso edine občinske kamere, ki vas lahko posnamejo. Ljubljanski potniški promet ima s kamerami opremljenih 112 od skupno 215 vozil v svojem voznem parku. 36 kamer ima na pokopališču Žale nameščeno tudi javno podjetje Žale. Te kamere služijo videoprenosu pogrebnih svečanosti in nadzoru, saj dopolnjujejo delo čuvajske službe. Občinske kamere oziroma kamere javnih podjetij ali zavodov vas bodo posnele tudi pri javni samopostrežni polnilnici za vozila s pogonom na metan, pred vhodi upravnih stavb in prostorov občine oziroma njenih zavodov ali podjetij.