Mestna občina Ljubljana namerava ob krožišču, v katerega se stekata Kranjčeva cesta in štajerska vpadnica, do leta 2018 zgraditi center za zaščito in reševanje, v katerem bodo združeni občinski oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo, gasilska brigada, Gasilska zveza Ljubljana, mestno redarstvo in druga sorodna društva iz sistema zaščite, reševanja in pomoči.
Vodja občinskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus je dejal, da so do zdaj pridobili dokument identifikacije investicijskega projekta in projekt za izvedbo, v občinskem prostorskem načrtu so območje ob Kranjčevi opredelili za namene civilne zaščite, odkupili nekaj zemljišč in se pogovarjali o virih financiranja.
Pogajati se bodo morali tudi z Anderličem
Toda občina ima samo z odkupom zemljišč pred sabo veliko dela. Center za zaščito in reševanje se bo raztezal na 20.000 kvadratnih metrih, občina pa mora po Kusovih besedah odkupiti še približno 9000 kvadratnih metrov. Gre za sedem parcel, od tega pa je ena v lasti kar šestih fizičnih oseb. Lastnik zemljišča na tem območju je tudi Kranjska investicijska družba (KID) poslovneža Jožeta Anderliča. KID je v bistvu skupaj z mestno občino solastnica nekaj manj kot 2400 kvadratnih metrov velike parcele. Delež KID je sicer manjši, a na njem ima ljubljanski poslovnež vpisano hipoteko Sperbank v višini 5,975 milijona evrov.
Glede na zastavljen rok gradnje in dejstvo, da ima občina pred sabo pogajanja ne samo z izkušenim poslovnežem, temveč tudi s fizičnimi osebami, ki utegnejo za svoja zemljišča zahtevati previsoke zneske, smo preverili, ali je občina z njimi že začela pogajanja o nakupu. Toda Kus je dejal, da bo dinamika odkupa zemljišč odvisna od odločitve o vrstnem redu gradnje postaj in da bodo v skladu s slednjim začenjali tudi pogovore s sedanjimi lastniki. Ker ima mestna občina precej drugih dovolj velikih zemljišč, je nekoliko nenavadno, da je center umestila ravno tja, kjer bo morala dokupiti zemljišča. A Kus pravi, da je za to odločitvijo povsem logična razlaga. »Z gradnjo nove centralne postaje ne smemo poslabšati intervencijskega časa do mestnega središča. Ta mora biti enak ali boljši, kot je na sedanji lokaciji. To je bil glavni kriterij izbire lokacije novega centra za zaščito in reševanje,« je razložil poveljnik mestnega oddelka. Dodal je, da so se z novo štajersko vpadnico prometne povezave v primerjavi z Vojkovo cesto, ob kateri trenutno stoji gasilska brigada, izboljšale in da območje ob Kranjčevi ustreza izvajanju vseh potrebnih vsebin načrtovanega centra. »Zaradi tega smo ocenili, da druge lokacije niso ustrezne,« je strnil Kus.
Denarja še nimajo zagotovljenega
Poleg pridobivanja zemljišč pa v tem trenutku še vedno ni rešeno vprašanje, kako bo občina sploh financirala ta projekt, ki naj bi bil vreden približno 19 milijonov evrov. Kus pravi, da denar za gradnjo iščejo na različnih koncih in ne samo v mestnem proračunu. Del sredstev naj bi pridobili od prodaje zemljišča na Vojkovi 19, kjer danes stoji gasilska brigada.
Kus je povedal, da računajo tudi na evropska sredstva. Teh sicer ni posebej za gradnjo gasilskih domov, a Kus je pojasnil, da bodo denar iz Bruslja poskušali pridobiti za posamezne vsebinske sklope tega velikega infrastrukturnega objekta. Upajo tudi na denar iz državnega proračuna, a pogovori o finančni soudeležbi še potekajo. Država naj bi po načrtih občine denar dala za tisti del stavbe, ki bo namenjen centru za obveščanje.
Dodaten zaplet v zgodbi novega centra za zaščito in reševanje je pritožba arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič projektiranje na rezultate arhitekturnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za center. Državna revizijska komisija o pritožbi za zdaj še ni odločila.