Sergej Racman, ki obvladuje družbo Kolosej kinematografi, vidi rešitev za uspešno finančno prestrukturiranje družbe v tem, da bi navadni upniki, ki od Koloseja terjajo 35,4 milijona evrov, terjatve zmanjšali za kar 96 odstotkov oziroma bi jih spremenili v kapital.

Kolosej sicer največ dolguje štirim bankam: Novi Ljubljanski banki, Gorenjski banki, Factor banki in Reiffeisen banki. Skupaj družbo terjajo za slabih 24,3 milijona evrov. Med upniki sta tudi finančna uprava, saj Kolosej ni plačal 171.813 evrov davkov, in javno podjetje Energetika Ljubljana, ki ji družba dolguje 146.517 evrov.

Slabo kaže tudi družbi Kolosej zabavni centri, ki je do lanskega poletja opravljala kinematografsko dejavnost in beležila prihodke od prodaje kinovstopnic. Družba, ki sicer ni neposredno lastniško povezana z Racmanovim imperijem, ima že od maja lani blokiran račun, finančni upravi dolguje med 10.000 in 30.000 evrov, leto 2013 pa je končala s kar 8,4 milijona evrov čiste izgube. Družba Kolosej zabavni centri je javnemu podjetju Snaga dolžna za odvoz odpadkov oziroma praznjenje zabojnikov. Samo lani je Snaga vložila dve izvršbi v skupni vrednosti nekaj več kot 10.000 evrov zaradi neplačanih računov, pri čemer v to vsoto niso všteti še sodni in drugi stroški, so pojasnili na Snagi. Podjetje Kolosej zabavni centri prav tako ni še v celoti poravnalo več tisoč evrov visokega zneska iz leta 2012, zato Snagi dolguje še približno 1100 evrov sodnih in drugih stroškov. Kinematografsko dejavnost v Koloseju sedaj izvaja družba Reit investicije, ki jo vodi Franc Žmavc (Racman mu je v preteklosti prodal delež družbe Lent invest).

Obisk pada, konkurenca se zaostruje

Tudi podatki o obisku Koloseju ne napovedujejo svetle prihodnosti, kvečjemu nasprotno. Samo ob primerjavi let 2012 in 2013 lahko v Ljubljani zasledimo več kot 15-odstotni padec obiska in podobnega na slovenski ravni. Podoben padec obiska so verjetno zabeležili tudi lani, saj ga je po dostopnih podatkih v prvih desetih mesecih v Ljubljani obiskalo le še 456.163 obiskovalcev, v Sloveniji pa 613.550. Če je Cineplexx ostal pri podobnih številkah kot v letu 2013, so s tem močno utrdili položaj prvega v Sloveniji. Cineplexx, ki Koloseju že konkurira v Kranju in Mariboru, ob tem pa ima kinocentre še v Celju, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti, pa naj bi medtem že imel izbrano lokacijo za ljubljanski kinocenter. Tega naj bi odprli že prihodnje leto, a nam lokacije še niso zaupali. Po naših informacijah Cineplexx ne bi zanimal Kolosejev center v BTC, če bi bil ta ob morebitnem stečaju naprodaj.

Za tako drastičen padec Koloseja je bila gotovo kriva tudi zaostritev dolgoletnega spora s hrvaškim distributerjem Blitz, ki mu od lanskega maja zaradi finančnih dolgov ne dobavlja več filmov. Podatek, da je bilo lani kar devet od štirinajstih najbolj gledanih filmov v Sloveniji v domeni Blitza, to le podkrepljuje. A pri tem ne izgublja zgolj Kolosej, temveč tudi film, saj bi si tretji del Hobita, če bi ga vrteli v Koloseju in v 3D-tehniki, ne pa zgolj v Cankarjevem domu, gotovo ogledalo 100.000 gledalcev in ne le nekaj več kot 60.000, meni Simon Popek, direktor ljubljanskega filmskega festivala in filmski kritik.

Negativen vpliv tudi za slovenski film in film nasploh

Popek je nadaljeval, da gre velik padec obiska pripisati »izvirnemu grehu« zapiranja mestnih kinodvoran in zgrešenega izbora programa. Tudi obiskovalci pa so se deloma usmerili k drugačni filmski produkciji, kar potrjuje dober obisk Kinodvora in festivala Liffe. »Izgubili so mlajše in starejše občinstvo, a toliko bolj zvesto, nagovarjali pa predvsem najstnike. Ne le da niso prikazali evropskih vrhuncev, ki so drugod del rednega programa kinocentrov, ampak niti kakovostnega Hollywooda velikokrat ni bilo k nam. Marsikdo od moje generacije zaradi tega že dolgo tja ne hodi ali pa zelo redko in tako Koloseja pretirano tudi ne bi pogrešali. S prihodom spleta in večjo priljubljenostjo televizijskih serij so začeli izgubljati tudi najstnike,« je pojasnil Popek. Dolgoletno »poneumljanje« občinstva ima širše posledice, dodaja, saj tudi velike uspešnice, ki drugod dosegajo pol milijarde prihodka od vstopnic, pri nas komaj prilezejo nad 50.000 obiskovalcev, če sploh, kar nas dela za nenavaden unikum na tem področju.

Tudi direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je zaskrbljen nad dogajanjem. »Morebitno zaprtje bi imelo velik vpliv na ponudbo predvsem v Ljubljani, saj je ljubljanski Kolosej še v letu 2013 gostil tretjino vseh obiskovalcev kina v Sloveniji,« pojasnjuje. Gotovo bi imelo negativen vpliv tudi na obisk slovenskih filmov, dodaja, saj je ne nazadnje predlani Kolosej distribuiral film Čefurji raus!, zadnja leta pa dajal tudi večji poudarek domači produkciji. Število in zmogljivosti art kinematografov, ki so v zadnjem letu prevzeli del Kolosejevega programa v prestolnici, po Rutarjevem mnenju ne morejo pokriti celotne ponudbe filmov na trgu. Tukaj bi potem svoje mesto lahko našel Cineplexx, ki je že izkoristil težave Koloseja in mu je Ljubljančane s Hobitom, Medzvezdjem in moderno 3D-tehnologijo uspelo zvabiti v Kranj.