»Razpisi so objavljeni za vnaprej izbrane kandidate,« opozarja ortodont Saša Savić, ki je leta 2012 s svojim podjetjem Dental Design neuspešno kandidiral za nadomestno koncesijo v ljubljanski četrtni skupnosti Trnovo, nato pa zaradi postopkovnih nepravilnosti sprožil upravni spor zoper Mestno občino Ljubljana (MOL). Upravno sodišče je v začetku aprila letos pritrdilo njegovim domnevam, da je bila koncesija za ortodontsko ambulanto podeljena nezakonito, saj je MOL kršila pravila postopka.
Razpis je namreč določal samo dva pogoja – čim prejšnji začetek dela in lokacijo na točno določenem naslovu, v konkretnem primeru na Koprski 94 a, kjer je delal dotedanji koncesionar. »Logično je, da bodo vsi ponudniki v svoji kandidaturi izjavili, da lahko pričnejo opravljati svojo dejavnost v roku, tako da je bil dejansko edini odločilni faktor lokacija ordinacije oziroma razdalja med lokacijo ponudnika in naslovom, določenem v razpisu,« opozarja Savić.
Sodišče je v pravnomočni sodbi ugotovilo, da je določanje lokacije v razpisnih pogojih v nasprotju z ustavnim načelom varovanja konkurence in načelom enakosti pred zakonom, saj imajo v celotni četrtni skupnosti avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost čim bližje določenemu naslovu. Še posebej pomenljivo pa je, dodaja sogovornik, ki že več let spremlja postopke podeljevanja koncesij na MOL, da se običajno pojavi takšen kandidat, ki je že pred razpisom delal s »starim« koncesionarjem, ob objavi razpisa pa za omenjene prostore z njim preprosto sklene najemno pogodbo. S tem dobi maksimalno število točk in tako tudi koncesijo.
Ponudil preveč
Tilka Klančar z mestnega oddelka za zdravje in socialno varstvo medtem vztraja, da lokacija nima največje teže pri podelitvi koncesije, da pa pri podeljevanju nadomestnih koncesij stremijo k temu, »da bi se dejavnost tudi po prenehanju dela prejšnjega koncesionarja opravljala čim bliže tej lokaciji, saj je to za uporabnike bolj enostavno, ker je lokacija že znana in so je vajeni, zato jo navajamo kot kriterij za izbor«. A po mnenju sodišča to ne more biti upravičen razlog.
»Vsi ponudniki so imeli, kot vedno, enake možnosti in za vse so veljala enaka pravila. Naj dodamo, da neizbrani ponudnik, na katerega se nanaša v uvodu omenjena sodba, sploh ni oddal popolne vloge na razpis,« je še zapisala Klančarjeva. Savić je namreč v vlogi navedel za uro daljši ordinacijski čas od predvidenega, zaradi česar je MOL njegovo vlogo zavrnila. A sodišče je tudi na tej točki pritrdilo zdravniku, saj je z večjim obsegom ordinacijskega časa zagotovljena le še večja dostopnost koncesijskih storitev.
Da je mera polna, je odpiranje prispelih vlog tajno, je še ogorčen Savić. Na MOL pojasnjujejo, da zakonskih določb v zvezi z odpiranjem prijav ni, saj da je javno odpiranje predvideno za javna naročila in podobne postopke, ne pa tudi za odločanje o koncesiji. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki je po mnenju sodišča relevanten v tovrstnih primerih, sicer določa, da je odpiranje javno, »razen če javni partner zaradi zavarovanja poslovne skrivnosti oziroma uradne, vojaške ali državne tajnosti« ne določi drugače. Na MOL medtem pravijo, da v primeru koncesij ne gre za javno-zasebno partnerstvo, zaradi česar so tudi vložili revizijo na vrhovno sodišče.
Sodba ni spremenila ničesar
A čeprav je upravno sodišče Saviću pritrdilo v vseh ključnih točkah tožbe in sklenilo, da je bil razpis nezakonit, odločbe o podelitvi koncesije ni odpravilo. Ocenilo je namreč, da podjetje, ki je koncesijo dobilo na omenjenem nezakonitem razpisu, pogoje za opravljanje dejavnosti vendarle izpolnjuje in bi ob razveljavitvi odločbe utrpelo »nesorazmerno škodo«. »To je vendar absurd,« je prepričan Savić, »v rokah imamo pritrdilno mnenje sodišča, ki pa očitno nima nikakršne teže.« Še več, MOL je samo tri mesece po pravnomočni sodbi objavila razpis za neko drugo nadomestno koncesijo, ki je med razpisnimi pogoji prav tako določal tudi lokacijo.
»Nikakor ne drži, da MOL ne bi upoštevala omenjene sodbe,« poudarja Klančarjeva, ki meni, da je sodišče v zvezi z omenjenim upravnim sporom ugotovilo le »manjše nepravilnosti«. Izbrani koncesionar je po njihovem tako veljavno in pravnomočno potrjen tudi s strani sodišča.
Revizijo je medtem vložil tudi Savić. »Gre za sodbo brez učinka, medtem ko se zaradi tovrstnih nepravilno izvedenih postopkov polnijo določeni žepi, s tem pa dražijo javne storitve.« Primer je vzelo pod drobnogled tudi ministrstvo za zdravje.
