Obnova Kozolca na Bavarskem dvoru se vleče kot jara kača. Pred desetimi leti so s pročelja sneli kamnite plošče, ker so se te začele krušiti in ogrožati mimoidoče. Zdaj se je zapletlo z nujno obnovo mozaika. Lastnike je razburilo več kot dvakratno povečanje stroškov.
Maja je z vzhodne fasade namreč odpadel kos mozaika. Upravnik SPL je naročil pregled pri projektantu Irma, ki je ugotovil, da plošče iz mozaika na nekaterih mestih odstopajo od podlage, in predlagal takojšnje intervencijsko pritrjevanje plošč s tako imenovanimi sidri. S SPL so sporočili, da so iz varnostnih razlogov naročili intervencijsko popravilo tega dela fasade. Nadaljnje odpadanje plošč bi namreč, tako pravijo, resno ogrozilo mimoidoče.
Več kot sto etažnih lastnikov je medtem ogorčenih, saj SPL z izgovorom nujnosti popravila ni pridobil treh ponudb, ampak je sidranje zaupal kar Reinalu, sestrskemu podjetju Irme. Račun, ki je močno presegel predvidenega, pa je poravnal iz rezervnega sklada. »Upravnik je brezpogojno dolžan zavrniti plačilo računov in denar vrniti v rezervni sklad. Sanacija je namesto dobrih 8000 evrov stala več kot 20.000 evrov! SPL ob tem od izvajalca ni pridobil nobene garancije, ne za kakovostno izvedbo del ne za izvedena dela,« so etažni lastniki zapisali v zapisniku zbora sredi septembra. Prepričani so, da bi SPL moral sicer zavarovati okolico stavbe, da mimoidoči ne bi bili ogroženi, ne bi pa smel na lastno pest odrediti načina sanacije in izvajalca.
Na vidiku že novi stroški
Razlog za tolikšno povišanje stroškov sidranja je po navedbah SPL dejstvo, da se je med sanacijo izkazalo, da je zaradi številnih poškodb namesto predvidenih 460 treba vgraditi 730 sider. Ob tem je v zaključnem poročilu navedeno, da bo v dveh ali treh letih treba pritrditi še preostalo površino mozaičnih plošč, kar bo predvidoma stalo še dodatnih 40 tisočakov. Metoda sidranja se marsikomu zdi sporna. Sogovornik, ki se spozna na arhitekturo, pravi, da mozaik, ki je odstopil zaradi dotrajanosti, vremenskih vplivov in vibracij, nima tako rekoč nikakršne arhitekturne vrednosti in da je izvajalec očitno v sanaciji videl le komercialni interes. »Sidranje mozaika je podobno nesmiselno početje, kot bi bila zamenjava okvirja pri reprodukciji Mone Lize.«
Etažni lastniki se ob tem razburjajo, da jim SPL sploh ne zna pojasniti, zakaj mozaik ni bil obnovljen v okviru nedavne obnove stavbne lupine, ki sta jo sofinancirala tako Mestna občina Ljubljana (MOL) kot ministrstvo za kulturo. »V popisu del sta bila predvidena pranje celotne površine kamnitega mozaika in tudi delna sanacija oziroma odstranitev slabo sprijetih delov, kar je bilo med obnovo tudi izvedeno. Do odstopanja kamnitega mozaika od podlage je verjetno prišlo kasneje, po že končani sanaciji fasade,« predvidevajo na MOL.
Osem vrstic poročila
Spomnimo, da je SCT sprva podpisal pogodbo o sanaciji celotne lupine, a se je pozneje izkazalo, da sta severna in južna stran tako poškodovani, da zahtevata povsem drugačno sanacijo od predvidene. Zato je MOL, ki je v okviru projekta Ljubljana, moje mesto financiral 49 odstotkov sanacije, izvedel nov razpis, na katerem je bil izbran Givo. Cena SCT se je zaradi neizvajanja teh del znižala za skromnih 36 tisočakov, medtem ko je Givo za omenjeni dve fasadi podpisal pogodbo za 370.000 evrov. SCT je medtem doletel celo aneks o povišanju stroškov. Kot pojasnjuje Karel Pollak z MOL, je »kasneje prišlo do spremembe del na vzhodni in severni fasadi in z njimi povezanih dodatnih del«, zaradi česar je bil k pogodbi v vrednosti slabih 580.000 evrov (brez DDV) sklenjen še aneks v višini 170 tisočakov.
Etažni lastniki so o sanaciji, ki je stala skupno več kot dva milijona evrov, dobili poročilo, dolgo osem vrstic. Od SPL zdaj zahtevajo, da ga celovito dopolni.
