Ob koncu lanskega leta je skupni dolg vseh dolžnikov Mestne občine Ljubljana znašal kar 359,8 milijona evrov. To je le dva milijona manj, kot znaša celoten letošnji proračun občine. Od tega zneska je bilo konec minulega leta za več kot 74,7 milijona evrov zapadlih terjatev, kar pomeni, da bi dolžniki občini svoj dolg že morali poravnati.
K tej številki velja prišteti še nekaj več kot 800.000 evrov dolgov najemnikov občinskih stanovanj, evidenco in izterjavo katerih vodi občinski Javni stanovanjski sklad. Poleg tega je treba upoštevati še neporavnane davčne obveznosti do občine, ki jih vodi davčna uprava. Po njihovih podatkih največji delež teh dolgov predstavlja neplačano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Maja letos so občani mestni občini dolgovali za več kot 8 milijonov evrov nadomestila.
MOL: Višino izterljivega dolga je nemogoče napovedati
Z občine nismo dobili ocene, koliko dolgov je sploh izterljivih. »Napovedati višino realno izterljivega dolga je nemogoče,« so na občini pojasnili, da je izterljivost odvisna od okoliščin, ki so pri dolžnikih lahko povsem različne. Omenili so, da je poplačilo dolga odvisno na primer od premoženja dolžnika, dokaznega postopka in poteka postopkov prisilnih poravnav ter stečajev.
Največ možnosti za dejansko izterjavo na občini vidijo pri neplačanih globah, sodnih taksah in stroških prekrškovnega organa. »Zneski so sorazmerno nizki, hkrati pa ima carinska uprava desetletni absolutni zastaralni rok za izvršbo,« so dejali na občini. Čeprav gre pri globah in stroških, povezanih z njimi, za nizke zneske, se je dolgov iz tega naslova nabralo kar veliko. Podatki mestne občine kažejo, da je imela občina konec lanskega leta neplačanih za več kot 5 milijonov evrov glob, od tega je bilo zapadlih dolgov za skoraj 1,7 milijona evrov.
Grep največji dolžnik
A ta znesek je drobiž v primerjavi z dolgoročnimi dolgovi, ki so jih z neplačili komunalnih prispevkov ustvarila gradbena podjetja in investitorji. Te družbe občini dolgujejo kar 98,9 milijona evrov, od tega pa bi 58,8 milijona evrov morali poravnati do konca lanskega leta. Največ dolgujeta Grep (13,5 milijona evrov), ki je v zadnjih izdihljajih, in Vegrad AM (8,9 milijona evrov), ki je že v stečaju. Več milijonov občini dolgujejo tudi Gina, Imos, Gradis skupina g in drugi. Glede na to, da je med več kot 64 neplačniki komunalnega prispevka precej družb, ki so v stečajnem postopku, si občina lahko v najboljšem primeru obeta povrnitev zgolj dela dolga.
Mestna občina Ljubljana sicer nima posebnega oddelka, ki bi se ukvarjal samo z izterjavo dolgov. S temi postopki se ukvarja več zaposlenih na različnih oddelkih. »Zaposleni namreč vsebinsko pokrivajo širša področja dela in dolžnik ter njegov dolg predstavljata le en delček njihovih delovnih nalog. Z dolgovi se srečujejo tako posamični oddelki, ki po vsebini izdajajo račune; računovodje v zvezi s knjiženjem terjatev in plačil; referenti, ki skrbijo za pripravo in potrjevanje pogodb; pravna služba, ki neposredno vlaga izvršbe na sodišču; oddelki, ki z dolžniki rešujejo vprašanja najema ali zakupa, odškodnin in podobno,« so pojasnili na občini.
V izterjavo gredo po opominu
Zanimalo nas je tudi, koliko dolga so v lanskem in predlanskem letu poravnali občinski dolžniki, a so nam na oddelku za finance in računovodstvo povedali, da je glede na širok obseg poslovanja na tako široko zastavljeno vprašanje nemogoče odgovoriti. Na vprašanje, kako pogosto se odločijo za izterjavo dolgov, pa so na občini odgovorili, da to storijo takrat, ko je dolžnik zamudil rok za plačilo in kljub opominu dolga ni poravnal v roku 30 dni.
Pri tem se poslužujejo sodnih izterjav zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti in izvršb carinske uprave zaradi dolgov, ki so nastali na podlagi upravnih odločb. Določene terjatve pa morajo terjati v postopkih prisilne poravnave oziroma stečajih. Carinska uprava je zadnji dan lanskega leta imela na svoji mizi nekaj manj kot 36.000 občinskih zadev v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov, so povedali na občini. Podatka o številu sodnih izterjav nam na občini niso dali.
