Trg republike, ki ga Mestna občina Ljubljana in družba BSL celovito prenavljata, namerava vlada na eni svojih prihodnjih sej razglasiti za spomenik državnega pomena, je razvidno iz vladnega gradiva v obravnavi. Poleg trga bo odlok za državni spomenik razglasil tudi bližnji Cankarjev dom, veleblagovnico Maximarket, stolpnici Trg republike 2 in 3 ter Spomenik revolucije kiparja Draga Tršarja, ki je bil ob svojem nastanku največji bronasti spomenik v Jugoslaviji.
Ta naziv si bodo območje Trga republike in objekti na njem prislužili zaradi monumentalne arhitekturne in urbanistične zasnove, ki ju je ustvaril vodilni slovenski arhitekt v obdobju po letu 1945 Edvard Ravnikar. To območje nosi tudi poseben simbolni pomen, saj je bila ravno na njemu razglašena samostojnost Slovenije. Trg republike je sicer že vpisan v register kulturne dediščine.
Odlok pripravljali več let
Pobudo za razglasitev Trga republike za spomenik državnega pomena je dala ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Odlok bo natančno opredelil sestavine tega državnega spomenika, podrobno bo usmerjal posege v spomenike in njegove dele, vse to pa bo olajšalo varstvo, upravljanje, uporabo in vzdrževanje teh objektov, so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Iz vladnega gradiva je mogoče razbrati, da je ministrstvo odlok o zaščiti Trga republike pripravljalo več let, v pripravo pa so bili poleg konservatorjev ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, članov komisije za arhitekturo 20. stoletja in mestne občine med drugim vključeni tudi lastniki objektov na Trgu republike.
Jelinčičev zakon je bil prestrog
Čeprav je vlada v odstopu, so na ministrstvu za kulturo, ki je predlagatelj novega odloka, ocenili, da sodi sprejem odloka med tekoče posle vlade. To so utemeljili s pojasnilom, da se je postopek za razglasitev začel in bil v medresorskem usklajevanju že pred odstopom premierke Alenke Bratušek. Preložitev sprejema odloka bi bila po njihovem mnenju z vidika racionalnosti in učinkovitosti dela javne uprave nesmotrna, ker bi morali pozneje na novo določati vse parcele spomenika ter preveriti, ali so v vmesnem času prišli kakšni novi lastniki, ki bi jih morali obvestiti o razglasitvi spomenika.
Spomnimo, ideje o razglasitvi Trga republike za spomenik državnega pomena se pojavljajo vsaj od leta 2006, ko je nekdanji poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) predlagal sprejem zakona, ki bi trgu podelil tak status. Takratna vlada je načelno podprla idejo o razglasitvi Trga republike za spomenik državnega pomena, a zakon zavrnila, ker je predvideval prekomerne posege v lastninsko pravico.
