Špela Kenda: Po letu 2010 smo ugotovili, da so bili ljudje po poplavah izjemno vznemirjeni. Takšno stanje je vplivalo tudi na gasilce in druge službe, ki so posredovale pri nesreči. Gasilci, ki so bili že sicer fizično utrujeni, so bili tako izpostavljeni še dodatnim psihološkim obremenitvam. Če bi takrat imeli takšno skupino, bi s tem deloma razbremenili tudi gasilce in druge, ki so bili na intervencijah, saj bi pomagali pomiriti, potolažiti prizadete.
Mateja Kunc: Čeprav je potreba po takšni skupini prostovoljcev že od nekdaj, velja omeniti, da je to poskusni projekt. V Sloveniji smo se tega lotili prvi in tudi zato je trajalo nekoliko dalj časa, da smo zadevo postavili na noge.
Ali ste o izkušnjah s skupinami za psihosocialno pomoč ob nesrečah povprašali v tujini, ker v Sloveniji ni bilo zgleda?Kendova: Ko smo se z občino dogovorili o sodelovanju, smo šli podoben sistem pogledat na Dunaj, s katerim ljubljanska občina dobro sodeluje.
Kunčeva: Kolegi z Dunaja so povabili tudi strokovnjake iz Gradca, ki je zaradi svoje velikosti in števila prebivalcev bolj primerljiv z Ljubljano. Ne spomnim se točno, na koliko takšnih intervencij na leto gredo njihovi prostovoljci, vem pa, da je število intervencij z leti naraščalo, kar kaže, da potrebe po takšni obliki pomoči so. Tudi njihove analize so pokazale, da so v nesreči prava informacija, topla beseda in človeška toplina ključnega pomena.
Kaj konkretno bodo naloge te skupine prostovoljcev in kdaj jih bodo začeli opravljati?Kendova: Skupina bo delovala v sklopu sistema zaščite in reševanja občine in zato bo štab civilne zaščite, katerega članica je tudi sekretarka ljubljanskega območnega združenja Rdečega križa, presodil, kdaj in kam razposlati prostovoljce. Naloga prostovoljcev bo zagotavljanje prve psihosocialne pomoči v izrednih situacijah. Pričakujemo torej, da se bodo pogovarjali z ljudmi, ki jih je doletela nesreča, in tudi z njihovimi svojci. Ljudem bodo s pogovorom nudili moralno oporo, tolažbo... Dajali jim bodo tudi osnovne informacije, kam se obrniti po dodatno pomoč. Če bodo prostovoljci ugotovili, da prizadetim kaj manjka, bodo o tem obvestili druge pristojne organizacije. Bomo pa vsekakor v tem prvem poskusnem letu videli, kakšne bodo dejanske potrebe na terenu, in se temu prilagajali.
Kunčeva: Zamislili smo si, da bo naša skupina prostovoljcev po naravni nesreči ali drugi večji nesreči delovala do vzpostavitve normalnih življenjskih pogojev. Na podlagi izkušenj smo definirali, da to traja približno en teden, tudi statistika kaže, da večina problemov izzveni v tem času. S težavami, ki v tem času ne bodo izzvenele, pa se bodo nato ukvarjale redne strokovne službe, recimo centri za socialno delo ali splošni zdravniki, ki lahko ljudi napotijo k različnim specialistom in tako naprej.
Kakšen bo status prostovoljcev?Kunčeva: Imeli bodo enak status kot, recimo, prostovoljni gasilci in drugi prostovoljci. Delodajalcem prostovoljcev bo mestna občina povrnila stroške izostanka na delu. Povrnili jim bomo stroške tako za čas, ko bodo na intervenciji, kot tudi za čas, ko bodo na usposabljanjih. Prostovoljcem bomo povrnili stroške prehrane na intervenciji. Poleg tega jim bomo plačali usposabljanje in jih zavarovali. Dokler ne bodo zaključili izobraževanja oziroma usposabljanja, prostovoljci ne bodo sodelovali pri intervencijah, tudi če vmes pride do kakšne nesreče.
Kakšen tip ljudi želite pritegniti v prostovoljsko skupino?Kendova: Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami na področju reševanja in/ali dela z ljudmi in kandidati z izobrazbo s področja socialnega dela, psihoterapije, psihologije in družboslovja. Če poznajo sistem dela na področju zaščite in reševanja, toliko bolje. Predvsem pa je ključno, da imajo kandidati čut za soljudi in znajo komunicirati.
Kunčeva: Informacijo o razpisu smo med drugim posredovali centrom za socialno delo, patronažnim službam, društvu psihologov, tudi skavtom in tabornikom. Veseli bomo, če se bodo prijavili tudi prostovoljni gasilci, toda v tem primeru se bodo kandidati morali odločiti, ali bodo posredovali kot gasilci ali v okviru skupine za nudenje prve psihosocialne pomoči.
