V Družbi za upravljanje terjatev bank so potrdili, da je konzorcij bank, ki so Grepu odobrile 115 milijonov evrov težak kredit, a mu ga niso v celoti izplačale, že julija lani odpovedal kreditno pogodbo. Kaj to pomeni za Grep, v Družbi za upravljanje terjatev bank niso pojasnili. Direktor Grepa Oktavijan Aram pa je povedal, da družba sedaj nima finančnih virov za dokončanje projekta. Do odpovedi kreditne pogodbe bi Grep vsaj še teoretično lahko upal, da mu bodo banke sprostile še zadnji del kredita v višini 15 milijonov evrov.
Vodstvo Grepa je v poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja zapisalo, da so od marca 2014 še vedno v stikih s petimi potencialnimi vlagatelji. Poleg družb Black Eagle, Spar European Shopping Centers, Capital partners Istanbul in družbe Al-Shiddi Trading Company iz Savdske Arabije naj bi se za stožiški projekt po navedbah Grepa zanimala tudi srbska Delta. To je nekoliko presenetljivo glede na to, da se je njihovo sodelovanje končalo z medsebojnima večmilijonskima tožbama. Na Delti smo preverili, ali jih dejansko še vedno zanima vlaganje v Stožice, a so povedali, da nimajo nobenih novih informacij.
Aram je zatrdil, da so namere vsaj enega izmed vlagateljev resne, saj so predstavniki tega podjetja Slovenijo že večkrat obiskali, in da naj bi že pripravljali ponudbo. »Zanima jih nakup delujočega podjetja. Grep želijo finančno sanirati,« je dejal Aram, ki pa imena podjetja ni želel razkriti.
Slabe banke lastništvo v Grepu ne zanima
Ob tem velja omeniti, da je konzorcij bank po več letih premišljevanja, kaj naj naredi s to nasedlo naložbo, konec leta 2013 Grepu poslal dopis o možnosti nadaljevanja oziroma konzervacije projekta. V tem dopisu je sindikat bank postavil nekaj pogojev za nadaljevanje financiranja, s katerimi so se v Grepu strinjali. Kaj so bili ti pogoji, Aram ni razkril. Povedal je le, da je šlo za poskus sanacije zatečenega stanja v Stožicah, ki po njegovem mnenju niti Grepu niti bankam ni bilo v korist. Kaj je bil vzrok, da kljub Grepovemu strinjanju s postavljenimi pogoji do morebitnega dogovora ni prišlo, ni jasno. Dejstvo pa je, da sta NLB in NKBM konec leta 2013 svoje terjatve do Grepa prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je skupaj z lanskoletnim prenosom terjatev Abanke največja upnica stožiškega gradbinca (Grep ji dolguje skoraj 94,5 milijona evrov).
Kakšna bo usoda Grepa, je v tem trenutku odvisno predvsem od tega, ali se bodo Grepovi upniki strinjali s predlogom iz poenostavljene prisilne poravnave, da bi terjatve spremenili v lastniške deleže Grepa. Čas za odločitev imajo do 27. februarja letos, je dejal Aram. Na slabi banki pa so nam že povedali, da ne načrtujejo vstopa v lastništvo Grepa. To pomeni, da Grep pred stečajem lahko reši le svež kapital novega vlagatelja.