Zaradi odpravljenega gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh družinskih hiš v Veliki čolnarski ulici si je država nakopala tožbo družbe Špica invest. Ta je sprva zahtevala nekaj več kot 5,1 milijona evrov odškodnine, na zadnji obravnavi pred sodiščem je Špica invest zahtevek znižala na 3,6 milijona evrov skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti od datuma vložitve tožbe. Sodnik naj bi o zadevi razsodil v enem mesecu.
V jedru spora je zgodba, ki ima že brado. Upravna enota je Špici invest novembra 2004 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh družinskih hiš. A bolj ko je gradnja napredovala, bolj so sosedje opažali, da hiši postajata podobni večstanovanjskemu objektu, o čemer smo poročali že oktobra 2005. Vodja izpostave upravne enote Vič - Rudnik Egon Breitenberger je pojasnil, da so sosedje zahtevali obnovo postopka za izdano gradbeno dovoljenje. Na njihovo pritožbo je nato ministrstvo za okolje in prostor januarja 2008 z odločbo odpravilo gradbeno dovoljenje in investitor ni smel nadaljevati dela.
Občina leta 2010 dovolila večstanovanjski objekt
Zgodba je preobrat doživela leta 2010, ko je Mestna občina Ljubljana s spremembo občinskega prostorskega načrta dovolila gradnjo večstanovanjskega objekta s pritličjem in največ tremi etažami. Na gradbenem inšpektoratu, ki je že leta 2005 uvedel inšpekcijski postopek, so povedali, da je Špica invest nato lansko leto zaprosila za novo gradbeno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta z devetimi etažami in upravna enota ga je letos izdala.
Odvetnica družbe je na sodišču zagotovila, da je Špici invest nastala škoda zaradi odvzetega gradbenega dovoljenja in da je nato v želji po zmanjšanju poslovne škode spremenila projekt. A na državnem pravobranilstvu trdijo nasprotno. Zagotavljajo, da je Špica invest upravičeno ostala brez gradbenega dovoljenja, ker da je namesto družinskih hiš zgradila večstanovanjski objekt.
Še več, pravobranilstvo je na sodišču poudarilo, da je Špica invest, še preden je zaprosila za dovoljenje za gradnjo hiš, poskušala pridobiti dovoljenje za večstanovanjski objekt. Slednjega upravna enota zaradi takratnih določil prostorskega načrta ni smela izdati. »Iz dokazov ne izhaja, da bi Špica invest objekt spremenila v večstanovanjskega zaradi zmanjševanja škode po odvzemu gradbenega dovoljenja, temveč zato, ker je bil to njen glavni namen,« je pravobranilstvo poudarilo na sodišču.
Zaradi sprememb na trgu namesto štirih devet stanovanj
A zagovornica družbe je zavrnila te navedbe s pojasnilom, da je Špica invest do odvzema gradbenega dovoljenja gradila zakonito in da nameni investitorja pred in po tem niso pomembni za to tožbo. Za spremembo v objekt z devetimi namesto štirih stanovanj so se v družbi odločili zaradi spremenjenih razmer na trgu, ker da je bilo velika stanovanja težje prodati od manjših. Po zaključku obravnave smo lastnika Špice invest Aleša Šaleja in Igorja Hama želeli vprašati, ali je objekt dokončan in ali so prodali vsa stanovanja, a nista želela dajati komentarjev.
Na inšpektoratu so povedali, da v času gradnje leta 2005 niso odkrili kršitev takrat še veljavnega prvotnega gradbenega dovoljenja. Toda postopka zoper Špico invest še niso končali, saj še niso opravili končnega inšpekcijskega ogleda, s katerim bi ugotavljali skladnost dejanskega stanja z novim gradbenim dovoljenjem.
