Ko je sonce stopilo zadnje zaplate snega, na dan niso pokukale le prve spomladanske cvetice, temveč tudi kupi smeti, ki se ponekod še vedno kopičijo tam, kjer se ne bi smeli. V nekaterih četrtnih skupnostih so zato v soboto, na svetovni dan voda, že zavihali rokave in začeli prve čistilne akcije. Čeprav temni oblaki na sobotno jutro niso obetali še enega sončnega dne ter je marljive pare rok, ki so polnili vreče z odpadki, občasno namočilo tudi nekaj dežnih kapelj, kislo vreme nasmehov in delovne vneme ni pregnalo in se je spomladansko čiščenje na nekaterih koncih mesta začelo že kar na prvi dan ljubljanske čistilne akcije Za lepšo Ljubljano 2014. Ta bo trajala vse do 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje, v tem času pa se bo, kot predvidevajo na ljubljanski mestni občini, na območju prestolnice zvrstilo okoli sto čistilnih akcij, ki so jih ali jih še bodo pripravili v četrtnih skupnostih in lokalnih društvih.
Vzmetnice, obleke, stari časopisi, plastenke
Vzdolž kamniške proge v Litostroju so bile že zgodaj zjutraj nakopičene velike in povsem polne plastične vreče. Kupi zloženega vejevja so razkrivali, da bodo imeli letošnji udeleženci čistilnih akcij še več dela, saj je škoda, ki je nastala zaradi žledoloma, še vsem dobro vidna. Kljub polnim vrečam dela ob progi za dva marljiva para rok še ni zmanjkalo. Smeti so romale v vreče, plastika v eno, preostali odpadki v drugo. »Sproti ločujemo,« sta pojasnili gospe, ki jima prostega sobotnega dopoldneva ni bilo težko nameniti čistilni akciji, ki so jo na območju Šiške organizirali v šišenskem turističnem društvu. »Saj nas je še veliko več, vendar smo razkropljeni,« sta še pripomnili in se ozrli, ali so njuni pomagači še v vidnem polju.
Največ se jih je zbralo ob vhodu v nekdanji otroški kino Mojca. Več kot deset prostovoljcev je pobiralo smeti, pometalo zaprašene pločnike ob cesti ter s samokolnicami odvažalo polomljene veje. »Vreče bodo kasneje prevzeli delavci Snage. Nekaj vreč pa smo napolnili že včeraj, ko smo odstranjevali predvsem posledice žledoloma. Te so že odpeljali,« pojasni Hijacinta Civha Škoda iz Turističnega društva Ljubljana Šiška. Že leta se zbirajo ob začetku pomladi in očistijo Spodnjo Šiško. »V ljubljanski čistilni akciji društvo sodeluje že vse od njenega začetka, za čisto Spodnjo Šiško pa smo začeli skrbeti še veliko prej,« pripoveduje Civha-Škodova. V zadnjih letih se je, kot pravi, veliko spremenilo na bolje. »Včasih so bili kupi smeti večji, ob brežinah avtoceste smo našli tudi vzmetnice, cele pakete starih časopisov in role odstranjenih oglasnih plakatov. Na nekaterih lokacijah, kjer smo pred leti morali čistiti več ur, smo danes že končali v dobri uri. Se pa še vedno najdejo predvsem steklenice in plastenke, kozarčki, tudi oblačila, nahrbtniki in osebni dokumenti, včasih celo rabljene igle narkomanov,« našteva še vedno pereče probleme.
»Smeti se hitro kopičijo«
Čeprav je polnih vreč za smeti vsako leto nekoliko manj, pa ostajajo problematične iste lokacije, opozarja Nika Katnič iz šišenskega Društva za urbano okolje: »Pojavljajo se ena in ista smetišča. Problem so predvsem nekatera zasebna zemljišča, za katera lastniki ne poskrbijo, mestne oblasti pa pravijo, da ne morejo ukrepati, in pa okolica večstanovanjskih stavb,« pravi Katničeva. »Dva nekaj odvržeta in drugi sledijo. Smeti se hitro nakopičijo,« prikima eden izmed udeležencev čistilne akcije. »Kar nam ne bo uspelo počistiti danes, bomo v prihodnjih dneh,« je ob tem zagotovila Cviha-Škodova, medtem ko je skupinico pozivala, naj se malo razkropijo, saj bodo tako hitreje napredovali.
Čeprav si občani želijo, da v prihodnje na začetku pomladi moči več ne bi rabili združiti zaradi čistilnih akcij, saj bi to pomenilo, da so smetišča iz domače okolice povsem pregnali, pa jim tovrstne akcije ne predstavljajo le dela. Tamkajšnji člani Društva za zavest Krišne so prinesli piškote, iz ljubljanske pivovarne so za prostovoljce prispevali osvežilne brezalkoholne pijače, medtem ko je med čiščenjem zadišalo tudi po sveže kuhani kavi, ki jo pripeljala Cviha-Škodova. »V želji po boljšem bivalnem okolju stopimo skupaj, se hkrati med seboj bolje spoznamo in krepimo medsosedske odnose ter se družimo,« je zaključila Katničeva.