Solastniki vile na Veselovi 12 so, kot smo že poročali, s pomočjo občinskih nepovratnih sredstev že leta 2005 želeli obnoviti kulturno zaščiten objekt, a so se dela zaradi nesoglasij glede obsega projekta in financiranja zavlekla za skoraj desetletje in skrčila zgolj na obnovo pročelja. Da je bilo pri tem marsikaj nenavadno, če že ne sporno, priča več dejstev.
Projekt je bil leta 2005, ko je bil prvič prijavljen na občinski javni razpis Ljubljana, moje mesto (LMM), vreden dobrih 200.000 evrov, a je med drugim vključeval tudi hidroizolacijo objekta. Kot pojasnjujejo na MOL, so se nato nekateri lastniki vile dogovorili z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da preverijo možnost čim cenejše izvedbe obnove fasade. Komisija, zadolžena za LMM, katere predsednik je Karel Pollak, se je nato septembra lani, ko je bil gradbeni oder že tako rekoč postavljen, seznanila z novo ceno obnove, ki je bila kar nekoliko preveč prikladno 40.000 evrov. To je namreč ravno meja, ko objava na portalu javnih naročil ni več potrebna in se izvajalca išče z zbiranjem ponudb.
Prilagajali pogoje?
Pollakova komisija je povabila na predložitev ponudb poslala trem potencialnim izvajalcem: podjetju EBC, CBE in Epsing. Ponudbe so se gibale v razponu slabih treh tisočakov, najcenejši je bil EBC, sicer že stari znanec vile na Veselovi, katerega direktor Janez Žnidaršič je z dodatnim popustom zmagal s ponudbo za 39.899,26 evra. Glede na to, da naj bi prvotni predračun tudi za samo obnovo pročelja presegal sto tisoč evrov, je takšna pocenitev nekatere solastnike precej presenetila. Na vprašanje, ali ne bi bilo v takšnem primeru potrebno izvesti postopka prijave novega projekta vse od začetka, saj predvideva drugačen obseg del in drugačen finančni okvir, Pollak odgovarja, da ne.
Ravno tako niso še enkrat zbirali podpisov (v razpisni dokumentaciji je namreč zahtevano stoodstotno soglasje), saj da je bilo to že podano ob prijavi leta 2005, četudi v drugačnih okoliščinah in za povsem drugačen projekt. »Če kateri od lastnikov pogodbe ne želi podpisati in je njegov delež manj kot 25 odstotkov, in če hkrati zagotovi manjkajoča sredstva kateri drug solastnik, lahko pogodbo podpiše tudi samo več kot 75 odstotkov lastnikov,« je Pollak še navedel »določila stanovanjskega zakona in drugih predpisov«.
Vse dogovorjeno, a delavcev ni na spregled
Zanimivo je, da je pogodbo z MOL in EBC od osmih podpisalo pravzaprav samo pet solastnikov. Dušan Arzenšek, ki naj bi po zagotovilih več sogovornikov projekt zagovarjal zaradi kupo-prodajne pogodbe za stanovanje, za katero naj bi dobil zadnji del plačila šele po končani obnovi pročelja, je prispeval podpis za še tri druge. Prav tako je moral prevzeti finančno breme za (vsaj) tri solastnike, pri čemer ni nepomemben podatek, da že v preteklosti ni redno plačeval izvajalcev.
Delavcev že tedne ni na spregled. Če so nam pred dobrim mesecem vsi zatrjevali, da so šli zgolj na nenapovedan dopust, ima Usen Ciriković, direktor Grastorja, ki je podizvajalec EBC, drugačno zgodbo. Po njegovih besedah naj bi v tem času čakali na plačilo za nekatera dodatna dela v vrednosti 11 tisoč evrov, ki jih nihče ni potrdil. Pooblaščeni nadzornik, podjetje Imovina, naj bi medtem že iskalo nove izvajalce, a nihče ne želi prevzeti na pol dokončanega dela. Na občini zagotavljajo, da dodatnih novih stroškov ne bodo sprejemali, in da bo Grastor kljub temu dokončal obnovo. Dejstvo je, da se bo obnova tudi v najboljšem primeru zelo zavlekla – doslej je bil rok brez sankcij menda podaljšan že trikrat. Dodaten problem predstavlja slabo sestavljena pogodba, v kateri niso predvidene nikakršne bančne garancije za slabo ali ne do konca izvedeno delo.
