Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je podal predlog Mestni občini Ljubljana, da zaradi bogatih najdb in zgodovinskega pomena zavaruje arheološko najdišče Prule, in pristojni na občini so že začeli pripravljati odlok o razglasitvi tega ožjega prulskega območja za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot je razvidno iz načrtov, bi zavarovano območje obsegalo dobro polovico Prul, med Ljubljanico in Prijateljevo ulico oziroma med Gruberjevim nabrežjem in Zvonarsko ulico, kjer so v preteklih arheoloških raziskavah našli številne dokaze o življenju v preteklosti.
Na Špici so odkrili koliščarsko naselbino iz sredine 3. tisočletja pred našim štetjem, ki naj bi bila tudi prva stalna naselbina na območju Ljubljane. Nadalje so na območju Osnovne šole Prule našli ostanke poselitve iz zgodnejšega obdobja bronaste dobe, na tako imenovani lokaciji Tribuna pa naselbino z že urejeno infrastrukturo iz starejše železne dobe, kjer ulična mreža razkriva, da so skrbno načrtovali in organizirali poselitev. Prvič so na tem območju odkrili tudi ostanke vojaškega tabora, v katerem so vojaki nastanjeni zaradi gradnje rimskega mesta Emona na levem bregu Ljubljanice. Strokovnjaki predvidevajo, da so bile tu kasneje še obrtne delavnice, ker so ob gradnji prulske osnovne šole našli rimski mlinski kamen, zgodovinski viri pa kažejo, da je deželna gradbena komisija leta 1787 za območje Prul pripravila načrt ureditve z opekarno na Špici, vendar pa so bile dokončno pozidane šele po znamenitem ljubljanskem potresu.
Ko bo to območje, v največji meri sestavljeno iz stanovanjskih hiš, zaščiteno, bo zanj veljal varstveni režim, ki določa, da se bodo morali vsi posegi podrediti varovanju kulturne dediščine in da bo treba zanje prej pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. Bolj konkretno, radi bi prepovedali dejavnosti, ki bi kakor koli škodovale arheološkim plastem, v primeru odkritja ostalin pa bo treba zanje ustrezno poskrbeti. Pri tem je pomembno opozoriti še na to, da lahko rezultati arheoloških raziskav pomenijo tudi potrebno spremembo posega.
Parcelo na Špici zaradi ostankov bakrenodobnega kolišča in dve parceli v parku ob Prijateljevi ulici zaradi ostankov železnodobne naselbine pa bi določili za arheološka rezervata, kar pomeni, da bi se v to zemljišče lahko posegalo le izjemoma – v procesu znanstvenih raziskav ali ko bi bilo to nujno za ohranjanje spomenika.
Več o načrtovani razglasitvi bo mestna uprava javnosti predstavila 26. januarja 2015 ob 16. uri v prostorih Plesnega teatra Ljubljana, do 9. februarja pa zbirajo vsa mnenja v pisni obliki. dv
