Potem ko naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v zadnjem letu vložil že dve ovadbi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, zdaj preiskuje nove domnevno sporne posle. Osredotočili so se na donacije, ki jih je občina prejela že med letoma 2007 in 2008. O večini donacij smo mediji obširno poročali v letih 2009 in 2010 ter se že takrat spraševali, kdaj donacija postane tudi podkupnina. To vprašanje je očitno po več kot sedmih letih pritegnilo tudi specializirano državno tožilstvo, ki je v sodelovanju z NPU včeraj na območju Ljubljane in Kranja opravilo kar 21 hišnih preiskav, med katerimi so pridržali pet oseb, ki so jih policisti izpustili po koncu preiskav.
Preiskovali so sume jemanja in dajanja podkupnin, zlorabe uradnega položaja in sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Osredotočili so se na šest osumljencev, med katerimi so po neuradnih, a zanesljivih informacijah župan Zoran Janković, vodja občinske službe za pravne zadeve Jasna Plazl in Igor Jurančič, nekdanji prokurist družbe Tridana ter nekdanji vodja občinskega oddelka za urbanizem. Janković, ki so ga policisti na Magistratu zadržali kar do 19. ure, je po preiskavah povedal, da je nedolžen in da bo to tudi dokazal.
Zanimale so jih donacije z začetka županovanja
Kriminalisti so se osredotočili na tri različne primere, ko naj bi predstavnik občine zahteval donacijo za občino, v zameno pa istim družbam omogočil različne koristi. Družba Tridana, od koder so po besedah direktorja Marka Ranta policisti odnesli nekaj dokumentacije, naj bi po zahtevi župana občini po bistveno nižji ceni prodala dve zemljišči, s čimer naj bi občina nezakonito pridobila 2,1 milijona evrov. V zameno naj bi na občini poskrbeli za objavo javnega zbiranja ponudb za nakup občinskih zemljišč, ki so jih potrebovali za dokončanje svojega poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla na koncu Vilharjeve ceste. Pri tem poslu naj bi pomagala Plazlova, ki naj bi pogodbe pripravila tako, da so prikrile dogovor o domnevno nezakonitem darilu.
Neuradno smo izvedeli, da so policisti preiskovali tudi primer, ko naj bi družba Gratel na zahtevo Jankovića občini leta 2007 donirala 250.000 evrov, da je lahko dokončala svoj projekt gradnje optičnega omrežja v Ljubljani. Ko je družba, ki je imela včasih naslov na Ptuju, to storila, ji je občina ponovno dovolila, da zaradi gradnje optičnih kablov koplje pod javnimi površinami. Ob tem pa policisti opozarjajo, da je ravno občinska inšpekcija družbi s Ptuja prepovedala gradnjo.
Janković tudi od Karnerja pričakoval donacijo
Spomnimo, Janković je v preteklosti večkrat priznal, da od družb, ki delajo v prestolnici, pričakuje donacije. Dejal je tudi, da je vsem investitorjem predlagal, naj nekaj denarja podarijo občini oziroma občinskim zavodom, vendar nikoli ni dejal, da je z donacijami povezoval kakšne koristi za vlagatelje. Policisti pa sumijo, da je počel ravno to. Tako naj bi Janković od Mihaela Karnerja zahteval donacijo v višini 300.000 evrov, v zameno pa bi on kot župan vplival na mestne svetnike, da bi spremenili občinski odlok in mu omogočili gradnjo stanovanjskega kompleksa Urbana oaza.
Karner, ki ga ameriški organi pregona sumijo nezakonite prodaje nedovoljenih dopinških preparatov in pranja denarja, je potrdil, da mu je ljubljanski župan res predlagal, naj donira športnemu klubu ali zavodu po svoji izbiri, a tega ni storil. Jankovićev predlog je razumel tako, da donira po uspešno končanem projektu oziroma po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Tovil. Dodal je še, da si glede na trenutno krizo v gradbeništvu sploh ne predstavlja, da bi občini zdaj podaril denar.
Janković pa naj bi bil kot župan po prepričanju kriminalistov odgovoren tudi za to, da je bila občina oškodovana za 1,5 milijona evrov. Ko je občina zamenjala zemljišča z družbama Mid investicije in Forming studio, jima je dovolila vpis v zemljiško knjigo, še preden sta ti plačali celotno kupnino. Pozneje sta šli ti družbi v stečaj, občina pa je ostala praznih rok.
Dars naj bi bil oškodovan za 1,6 milijona evrov
Drugi sklop včerajšnjih preiskav se je nanašal na posle med mestno občino in Družbo za avtoceste v RS (Dars) v času, ko je slednjo vodila predsednica uprave Mateja Duhovnik. Ravno ona in članica njene nekdanje uprave Gordana Boškovič naj bi bili še dve osumljenki, ki ju preiskuje nacionalni preiskovalni urad. Policisti sumijo, da naj bi v nasprotju z letnim programom razvoja in obnavljanja avtocest ter v nasprotju s sklepom takratnega ministra za promet od februarja 2010 do oktobra 2011 dali zeleno luč rekonstrukciji krožišča Tomačevo, kot delo v javno korist, kar pomeni, da mestni občini ni bilo treba financirati te naložbe. S tem dejanjem naj bi osumljeni Dars v korist ljubljanske občine oškodovali za 1,5 milijona evrov. Dars pa naj bi bil zaradi dela Duhovnikove in Boškovičeve oškodovan za še približno 150.000 evrov, ker je družba brez javnega razpisa javnemu podjetju iz Ljubljane zaupala upravljanje nadzornega centra semaforizacije. Javno podjetje naj bi bilo Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v občinski lasti in ga zdaj vodi Duhovnikova.
