Po dolgih letih pravdanja je lani poleti tudi vrhovno sodišče potrdilo, da je zemljišče, na katerem stoji Avtobusna postaja (AP) Ljubljana, last Slovenskih železnic (SŽ). Te zato od AP Ljubljana za uporabo zemljišča zahtevajo plačilo najemnine, a omenjeno podjetje ne želi privoliti v postavljene pogoje. O kakšni najemnini je govor, nam uradno niso želeli povedati ne na železnicah ne na postaji, neuradno pa naj bi šlo za petnajst tisoč evrov na mesec.
Pogajajo se, ampak dogovora ni in ni
»Sodišče je odločilo, da je zemljišče postaje v lasti SŽ, zato bomo zahtevali plačilo mesečne najemnine. Če je ne bodo želeli plačati, se bomo odločili za druge ukrepe,« je povedal generalni direktor SŽ Dušan Mes. Skrajni ukrep, če se jim ne bi uspelo dogovoriti, bi bila lahko tudi izselitev AP Ljubljana, še pravijo na železnicah. Pogajanja, ki so jih začeli že v drugi polovici lanskega leta, doslej niso bila uspešna in tako v SŽ kot v AP Ljubljana so z informacijami v zvezi s tem zelo skopi. Ključno vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je, kako bo potekal avtobusni prevoz v prestolnico in iz nje, če AP Ljubljana ne bo več izvajal svoje dejavnosti. Kot kaže, bi prodajo vozovnic lahko prevzele kar SŽ, a uradno tega ne na železnicah ne na postaji niso želeli komentirati.
Dejavnost prepuščena trgu
Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Samo Omerzel, se v spor ne bodo vtikali, saj da gre za »medsebojni odnos med omenjenima poslovnima subjektoma«. Na vprašanje, ali avtobusne postaje v Sloveniji delujejo na podlagi koncesij ali so kakor koli drugače regulirane oziroma kakšna je njihova lastniška struktura, na ministrstvu odgovarjajo, da zakon o prevozih v cestnem prometu tega ne ureja. Večina avtobusnih postaj je v lasti prevoznikov, v nekaterih primerih so lastnice lokalne skupnosti. Avtobusna postaja Ljubljana je v tem smislu svojevrsten unikum, saj deluje kot gospodarska družba, ki jo vodi njen največji lastnik Marjan Kotar. »V zakonu o javnem potniškem prometu, ki ga pripravlja ministrstvo, bo tudi predlog ureditve statusa avtobusnih postaj, njihovo financiranje in minimalni pogoji, ki jih morajo te izpolnjevati,« so zagotovili na ministrstvu, a konkretnega predloga niso želeli predstaviti.
Za zdaj torej lahko v skladu z zakonom dejavnost avtobusnih postaj opravlja pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za to, dejavnost pa je povsem prepuščena trgu. Zakon sicer še določa, da v mestnih občinah postaje morajo biti vzpostavljene, v drugih občinah pa le, če je to potrebno.