Ob glasovanju o proračunu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se je ponovno vnela ostra debata o financiranju Radia Študent, ki naj bi bil deležen še dodatnega reza. Dotacija za njegovo delovanje naj bi se po trenutnih napovedih znižala z lanskih 180.000 na 137.000 evrov, o čemer bo študentski zbor ŠOU odločal na današnji seji. Radijce je še dodatno razburil predlog poslanske skupine Povezani o spremembi ustanovnega akta Zavoda Radio Študent. Nova soustanoviteljica Univerza v Ljubljani naj bi po tem predlogu dobila dodatni dve mesti ob treh predstavnikih ŠOU, treh predstavnikih Radia Študent in predstavniku strokovne javnosti. Predlog naj po besedah direktorja Zavoda Radio Študent Tomaža Zaniuka sploh ne bi bil usklajen z univerzo, naj bi pa že bila dogovorjena ohranitev razmerja 3:3 med ustanovitelji in medijem, s tem da bi se ŠOU odpovedal enemu mestu na račun univerze.
Zaniuk je razložil, da bo rez še bistveno večji, saj je pod vprašajem tudi 70.000 evrov, ki so jih lani prejeli za nujna tehnična dela, prostore in iz sklada ŠOU, ki se je financiral iz dodatnih sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Študentska organizacija sicer napoveduje, da bodo ta sredstva tudi letos na voljo, a Zaniuk dodaja, da ne vedo, koliko, in do takrat je to zgolj obljuba, na katero ne morejo računati. Razširjeno uredništvo in direktor Radia Študent sta zgrožena nad novim rezom obvezujočega rednega letnega sofinanciranja s strani ŠOU. »Izkazuje popolno nerazumevanje pomena in delovanja Zavoda RŠ, vpisanega v register kot študentski radio posebnega pomena, pa tudi v zgodovino kot prvi primer študentskega radia v Evropi,« so programski sodelavci radia zapisali v skupni izjavi.
Ob rezih še politično podrejanje?
»Program bi moral v totalno redukcijo, ogroženi pa bi bili tudi drugi projekti radia,« je posledice morebitnega reza napovedala urednica radia Martina Dervarič. »A vdali se ne bomo, borili se bomo naprej z raziskovalnim novinarstvom, zvezami, ki jih imamo, in pritiski na vse vzvode, tudi tiste, ki do zdaj niso bili akterji v tej zgodbi,« je dodala. S tem je tudi razložila borbeno izjavo razširjenega uredništva, da ob sprejetju proračuna »napoveduje upor in obrambo Radia Študent z vsemi razpoložljivimi sredstvi«, kar je že sprožilo negodovanje v ŠOU. Zaniuk je dodal, da bi s temi sredstvi lahko pokrili le osnovne stroške delovanja in največ dve plači, v zavodu pa je trenutno zaposlenih pet oseb. Nadaljeval je, da ŠOU ni edini financer radia, saj ima zavod na leto okrog 540.000 evrov prometa in kot neprofitna, izobraževalna organizacija s tem uspešno deluje. V kombinaciji s predlaganimi »samovoljnimi« spremembami ustanovnega akta vidi vse skupaj kot poskus izsiljevanja in načrta, da bi izrinili Radio Študent od študentskih sredstev, ki mu pripadajo že od ustanovitve, in si ga politično podredili.
V izjavi za javnost je ŠOU zavrnil očitke o nerazumevanju pomena in delovanja Zavoda RŠ. Pravijo, da so reze zaradi 34-odstotnega zmanjšanja proračuna, predvsem na račun manjših koncesijskih dajatev, prisiljeni delati na številnih področjih, na isti ravni pa se trudijo ohraniti vsaj socialne programe za študente. Pojasnili so, da se je kljub stalnemu nižanju proračuna organizacije sofinanciranje radia do lani sorazmerno višalo in tudi ob napovedanih rezih znaša 4,6 odstotka proračuna ŠOU, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2007. A Zaniuk je komentiral, da jim takšna proračunska aritmetika ne pomaga kaj veliko, saj je lansko sofinanciranje minimum, pod katerega trenutno ne morejo. Zaveda se, da delež študentskega dela pada – za letos servisi zaradi novih dajatev napovedujejo celo 40-odstotno zmanjšanje –, a ostaja vprašanje politične volje študentskih funkcionarjev po ohranitvi neodvisnega študentskega medija. Dodatne vire, ki bi zdaj že vsakoletno borbo z ustanoviteljem prekinili, že iščejo, pri tem pa se mislijo nasloniti na redne poslušalce in k rešitvi, tokrat skupaj s ŠOU, pozivajo še druge institucije, kot so univerza, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za šolstvo in šport ter ljubljanska občina.
