Ljubljančan T. se je oktobra onesvestil, in to že drugič letos. Da bi izključili kap, možganski tumor, epilepsijo, aritmijo srca in druge resne bolezni, so ga poslali na cel kup preiskav. A hitro je ugotovil, da na javno zdravstvo ne more kaj dosti računati. »Povsod, kamor sem se obrnil, so mi povedali, da letos ne bo nič. Na vrsto bi prišel v najboljšem primeru nekje februarja,« je povedal. Dokler ne bodo z EEG, magnetno resonanco glave, 24-urnim holterjem srca in pregledom pri nevrologu izključene vse skrb vzbujajoče možnosti, njegova zdravnica vztraja, naj ostane na bolniški, pravi T. »Pa čeprav zdravniki menijo, da je šlo najverjetneje le za stres.« Če bi po nasvetu zdravnikov ostal na bolniški do februarja, bi mu čakanje na preiskave »plačala« zdravstvena blagajna.
Za skoraj tretjino več bolnikov, ki čakajo predolgo
Čakanje na prve preglede, ki so jih v zdravstvu in politiki pogosto izpostavljali kot prioriteto, se je v zadnjem času bistveno povečalo. Oktobra je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na prvi pregled predolgo čakalo 9452 bolnikov, kar 3263 več kot oktobra lani. Nerazumno dolgo čakanje na prve preglede pri specialistih je drago tudi za zdravstveno blagajno in delodajalce. Poleg razpotegnjenih bolniških staležev se lahko težave brez ustrezne pomoči povečajo, zdravljenje pa je na koncu zahtevnejše in dražje.
Donedavna ljubljanska zastopnica pravic Duša Hlade Zore (izbira novih zastopnikov še ni zaključena) opozarja, da se pri nerazumno dolgem čakanju bolnikov, ki prve preglede potrebujejo konec leta, kaže tudi vse slabše finančno stanje zdravstva. »Ko porabijo kvoto, ki jo plača zavod za zdravstveno zavarovanje, preglede odlagajo na naslednje leto. To je stalna praksa, ki pa se državi ne izplača. V zadnjih letih so se name pogosto obrnili bolniki, ki bi šli radi delat, a morajo na preiskave čakati na bolniški. Dokler ni diagnoze, zdravniki družinske medicine nočejo tvegati in prekiniti bolniške,« je dejala Hlade-Zoretova.
Prihodnje leto vendarle več denarja
V zadnjih letih so se cene zdravstvenih storitev in s tem prihodki bolnišnic stalno zniževali. Hkrati so se interventni ukrepi za pomoč zdravstvu, na primer z bolj enakomernim plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, v veliki meri izjalovili. Bolnišnic ne pestijo le izgube, ampak tudi dolgovi dobaviteljem. Prihodnje leto napovedi kažejo bolje – po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi bilo lahko v zdravstvu na voljo dodatnih 30 milijonov evrov, ki pa bi lahko precej verjetno končali v poplačilih zaostalih obveznosti in ne bi bistveno skrajšali čakanja bolnikov.
»Naš predlog bo, da bi ta denar namenili širitvi programov, kar bi pripomoglo h krajšanju čakalnih dob,« je zatrdil generalni direktor ZZZS Samo Fakin, ki priznava, da je denarja v bolnišnicah trenutno premalo. »Seveda je čakanje na bolniški na koncu za vse še dražje. Paciente bi morali pregledati takoj, problem pa bi lahko rešili z nekaj desetimi milijoni evrov. Že 10 milijonov evrov bi se povrnilo v približno treh letih.«
Problem čakalnih dob ni le finančen. Ugotovitve protikorupcijske komisije in računskega sodišča o preskakovanju vrst in neredu na seznamih so potrdile, da nadzor šepa. Po naših informacijah je prečiščevanje čakalnih seznamov v zadnjem času zastalo tudi zato, saj ker ni »zunanjih« zahtev in sankcij. V mandatu Dorijana Marušiča so se s čakalnimi dobami ukvarjali sistematično, »repi« s predolgo čakajočimi bolniki pa so se že zaradi večjega reda krajšali. V mandatu Tomaža Gantarja so na ministrstvu za zdravje sicer napovedovali spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki bi omogočile učinkovitejši nadzor, a so jih na koncu pospravili v predal.
Rešitve znane, ukrepov ni
V obdobju brezvladja in začasnih ministrovanj, ki je sledilo, je prečiščevanje čakalnih seznamov v zadnjem času dodatno zastalo tudi zato, ker ni »zunanjih« zahtev in sankcij. Napovedi ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc o krajšanju čakalnih dob deloma povzemajo dosedanje predloge. Med drugim bi bilo treba po njenem vzpostaviti enotni elektronski seznam čakalnih dob, okrepiti nadzor in povečati osebno odgovornost vodstev bolnišnic in vodij oddelkov pri spoštovanju vrstnega reda bolnikov. Da bi bili prednostne obravnave deležni tisti pacienti, pri katerih je to res utemeljeno, bi se bilo treba po njenem držati kriterijev za uvrščanje na čakalne sezname, ki so ji pripravili razširjeni strokovni kolegiji. Del rešitve Kolarjeva vidi še v specializaciji bolnišnic (kar so pred njo že predlagali ministri Keber, Marušič in Miklavčič, a politično to ni bilo sprejemljivo) in prilagajanju zmogljivosti potrebam bolnikov.
Za preiskave na stotine evrov
Ker bi T. rad čim prej izvedel, ali ima resne težave z zdravjem, hkrati pa ne želi ostajati na bolniški, je sklenil, da si bo preiskave in preglede plačal sam. A samoplačništvo je za bolnike, pri katerih izvor težav šele ugotavljajo, zelo drago. Magnetna resonanca ga je na primer stala skoraj 300 evrov, možnosti za 24-urni holter srca še išče, pregled pri nevrologu, ki bo prečesal rezultate preiskav, pa ga bo stal okoli 100 evrov.
Skrb zbujajoči trendi kažejo, da bi morali ukrepati takoj. Krajšanja čakalnih dob vlada Mira Cerarja ni uvrstila med prioritete v koalicijski pogodbi. Vendarle bodo bolniki, ki kot ključno težavo zdravstva vedno znova navajajo slabo dostopnost, uspešnost vlade v zdravstvenem resorju presojali ravno po dolžini čakanja.
Nina Knavs
