Po Brglezovih besedah bo treba narediti še precej, da bodo popravili tisto, kar je bilo slabega storjeno od začetka krize, ki se prelamlja na ramenih mladih. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem po srečanju v DZ, govorijo o mladih do 30 let, čeprav je kriza "že tako dolgo z nami", da so nekateri ta leta že prerasli in jo še vedno občutijo.
Tudi predsednik ZSSS Semolič opozarja, da so največja žrtev krize prav mladi. Tisti, ki končajo šolanje, imajo znanje, bi radi delali in si morda ustvarili družino, a zaradi velike socialne negotovosti tega ne morejo.
Vsi ljudje imajo pravico do socialne varnosti
Po Semoličevih besedah splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi, da imajo vsi ljudje, ne glede na starost, pravico do socialne varnosti. Prav tako določa, da je treba človekove pravice - delavske in pravice mladih - braniti s pomočjo prava.
Zato sindikalisti pričakujejo, da bo DZ tudi z ustrezno zakonodajo ustvarjal pogoje, da se bodo razmere na trgu dela spremenile v prid mladih. Tudi zato, ker je v slovenski ustavi izrecno navedeno, da mora država ustvarjati pogoje za zaposlovanje.
Delavske pravice so del človekovih pravic
Predsednica Sindikata Mladi plus Zala Turšič, ki se je udeležila srečanja v DZ, je poudarila, da so delavske pravice del človekovih pravic. Te pa so, kot ugotavlja, v primeru mladih vedno bolj ogrožene. Po njenih besedah se je treba glede na položaj mladih med drugim vprašati, kje je pravica do zaščite pred brezposelnostjo.
Prav tako izpostavlja porast oblik dela, ki posamezniku ne omogočajo dostojnega življenja, samostojnosti in načrtovanja prihodnosti. Po njenih besedah smo se znašli v poplavi izjemno nizko plačanega ali neplačanega dela v obliki praks in pripravništev. "V tej zmedi se je izgubila tudi ideja možnosti enakega dostopa do pridobivanja izkušenj," je dodala.
Na eni strani krpamo male stvari, na drugi režemo nove luknje
Tako mladi opozarjajo, da zdajšnje rešitve države težave rešujejo le delno. "Če na eni strani krpamo male stvari, na drugi pa režemo nove luknje, to nima učinka," je sklenila Turšičeva. Da se je volontersko pripravništvo v zadnjem času preveč "razpasilo", opozarja tudi predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Uroš Prikl.
Zaveda se, da krize niso "zakuhali" mladi in zato ne smejo nositi cene za zgrešene odločitve oblasti v preteklosti. Spomnil je, da so v torek na seji odbora podprli predlog zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela, ki poudarja zaposlovanje mladih za nedoločen čas z možnostjo oprostitve prispevkov.
Prikl je zagotovil, da se bodo poslanci zavzeli za sistemske rešitve in bodo mladim zagotavljali tako zaposlitev kot dostojno plačilo za delo. Predstavniki ZSSS so na delavske pravice danes opozorili tudi z mirno manifestacijo pred državnim zborom.