Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč minuli teden na lastno pobudo začela postopek ugotavljanja domnevne kršitve 37. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri izbiri kandidatov za evropskega komisarja. Ta določa, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, svoje funkcije ali službe pa ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
KPK trenutno čaka na dokumentacijo s strani vlade, na osnovi katere se bo odvijala nadaljnja preiskava. Kdaj bo zaključena, na komisiji ne morejo napovedati, saj je vse odvisno od njenega obsega. Preiskava naj bi sicer pokazala, ali je pri predlogu kandidature Bratuškove za evropsko komisarko šlo za kršitev in kdo v tem primeru nosi odgovornost zanjo.
Čeprav KPK o morebitnem obstoju nasprotja interesa še ni odločil, pa po mnenju predstavnikov Društva integriteta »okoliščine primera ponovno opozarjajo, kako visoki javni funkcionarji podcenjujejo predpisane standarde integritete«. »Ne glede na odločitev KPK je v danem primeru z vidika integritete sporno že to, da javnost nima ne konkretnih informacij in ne korektnih obrazložitev vlade, kdo in po katerem postopku je sploh predlagal premierko Alenko Bratušek in ostale kandidate, kdo vse je o tem odločal in kakšen vpliv je sama premierka imela na končno odločitev,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Dvig etičnih standardov v politiki in ravnanju javnih funkcionarjev
Šele na podlagi teh podatkov bi lahko javnost po njihovem mnenju korektno presojala, ali je bil postopek v celoti zakonit in etičen. V društvu si zato prizadevajo »ne le za upoštevanje zakonskih predpisov, temveč za dvig etičnih standardov v politiki in ravnanju javnih funkcionarjev«.
Na seznamu treh kandidatov za evropskega komisarja iz Slovenije, ki ga je predlagala Bratuškova, vlada pa se je z njim seznanila, je poleg evropske poslanke Tanje Fajon in predsednika DeSUS Karla Erjavca tudi njeno ime.
Kabinet Bratuškove: Imenovanje kandidatov je bilo izpeljano ustrezno in korektno
V kabinetu Bratuškove so za STA potrdili, da so bili v ponedeljek seznanjeni z uvedbo postopka KPK v zvezi z imenovanjem kandidatov za člana Evropske komisije. Kot pojasnjujejo, je imenovanje kandidatov sledilo ustaljeni praksi in je bilo izpeljano ustrezno in korektno. Prepričani so, da ni šlo za kršitev protikorupcijske zakonodaje.
»Za vse kandidate je tudi bilo ugotovljeno, da ustrezajo pogojem za imenovanje na komisarsko funkcijo,« navajajo v kabinetu. Seznam kandidatov je po njihovih pojasnilih nastal na podlagi predlogov vladnih strank, pri čemer so upoštevali tudi predlog predsednika na nedavnih volitvah zmagovalne stranke SMC Mira Cerarja, da bi bil kandidat sedanji evropski komisar Janez Potočnik. Slednji je soglasje h kandidaturi umaknil, »ostali trije pa so s kandidaturo soglašali in tako je tudi nastal seznam treh kandidatov,« so pojasnili.
Seznam kandidatov le predlog
Obenem dodajajo, da je seznam kandidatov le predlog in ne pomeni neposrednega imenovanja na komisarsko funkcijo. »Navsezadnje evropske komisarje v končni fazi potrjuje Evropski parlament. Če gremo še dalje: tudi v državnem zboru poslanec glasuje sam zase pri odločanju o mandatarju ali ministru in na ta način neposredno vpliva na svojo izvolitev na določeno funkcijo, o čemer pa v primeru imenovanja kandidatov za komisarja ne moremo govoriti, saj gre, kot že omenjeno, le za predlog,« pojasnjujejo v kabinetu.
Pristojne vladne službe po njihovih navedbah tudi že pripravljajo dokumentacijo, ki jo je v zvezi s tem zahtevala KPK.
Na KPK so namreč pojasnili, da po uvedbi postopka čakajo na dokumentacijo s strani vlade, na osnovi katere se bo odvijala nadaljnja preiskava. Kdaj bo zaključena, na komisiji ne morejo napovedati, saj je vse odvisno od njenega obsega. Preiskava naj bi sicer pokazala, ali je pri predlogu kandidature Bratuškove za evropsko komisarko šlo za kršitev in kdo v tem primeru nosi odgovornost zanjo.
