Zdravniki opažajo, da si bolniki diagnozo alergije oziroma intolerance na hrano vse pogosteje postavijo kar sami. Pomoč iščejo tudi ljudje, ki so zaradi zanašanja na razne komercialne teste, ki jih ponujajo tudi v lekarnah, po nepotrebnem osiromašili svojo prehrano. V skrajnih primerih zaradi strahu pred zdravstvenimi težavami obroke zamejijo le na peščico živil, ki so glede na samoplačniške teste »varna« izbira.
Predsednik alergološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Mitja Košnik opozarja, da so testi za merjenje specifičnih protiteles IgG, ki posamezniku obljubljajo odgovore o reakcijah na različne vrste hrane, zavajajoči. Nastanek teh protiteles je namreč povsem normalen imunski odziv na živila pri zdravih ljudeh, podatki o reakcijah pa lahko ljudi napeljejo k nepotrebnemu črtanju številnih živil iz prehrane. Ker teste, kot je Food detective, ponujajo tudi v slovenskih lekarnah in laboratorijih, je potrošnikom še težje ločiti zrnje od plev, ugotavlja Košnik.
Po zavajajoče odgovore tudi v Švico
Omenjeni test, ki stane tudi do slabih 80 evrov, med drugim obljublja preverjanje reakcij na različna žita, stročnice, sadje, zelenjavo, razne vrste mesa, mleko... Še dražje so meritve v laboratorijih, ki paciente stanejo okoli 150 evrov. Regulacije, kakršna varuje kupce zdravil brez recepta in ki vse bolj zamejuje tudi zavajajoče trditve o vplivih na zdravje pri prehranskih dopolnilih, pri teh izdelkih ni.
»Gre za test, ki da lahko vedno pozitiven rezultat in ne loči zdravih ljudi od tistih z intoleranco na hrano,« je pojasnil Košnik. Da bi lahko svojim pacientom pravilno svetovali, je v strokovni reviji zdravniške zbornice Isis na težave s tovrstnimi testi že opozoril zdravnike.
Nepotrebno izločanje številnih živil iz prehrane je lahko po besedah predsednika alergološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Mitje Košnika škodljivo za zdravje, pri čemer se spomni tudi bolnika, ki je svojo prehrano v strahu pred zdravstvenimi težavami omejil na brokoli in le še peščico drugih živil. Srečali so se tudi z bolniki, ki so jim razne neverodostojne teste opravili v Švici. »Zanje so se ljudje odločili zaradi zavajajočih informacij, da znajo v Švici z naprednejšo tehnologijo ugotoviti več.«
Košnik bolnikom, ki predvidevajo, da jim neka hrana povzroča težave, na primer občutek tiščanja in slabo prebavo, svetuje obisk osebnega zdravnika. Ta jih bo, če bo treba, usmeril k specialistom. Potrebe po dragih testih, ki so prosto dostopni na trgu, pa ni: »Z diagnostiko naj se ukvarja zdravnik, ne bolnik.«
Za verodostojnost v lekarnah ne odgovarjajo
Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub sicer meni, da bi morali farmacevti kupce opozoriti na morebitno vprašljivo vrednost testov, »več kot to pa ne morejo«. »Tu ne gre za zdravila, za katera odgovarjamo tudi v lekarnah, prav tako pa to ni medicinski pripomoček,« je poudaril. Po njegovem bi bilo smiselno, da bi kriterije, kaj naj bo na trgu in pod kakšnimi pogoji, postavili v Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke ali pa na ministrstvu za zdravje. »Gre namreč za izdelke, ki lahko vplivajo na zdravje ali kakovost življenja.«
Dodal je, da so tovrstni testi vsaj na slovenskem trgu relativno novi in da večina lekarn izdelke, ki niso verodostojni, sčasoma izloči s svojih polic. »Pri tovrstnih izdelkih pa se tudi lekarne ne morejo vnaprej naslanjati na rangiranja, kaj je dobro in kaj ni, a se to sčasoma izkaže.«
