Člani sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijsko-okoljskega ministra Dejana Židana, naj bi danes odločali o novem modelu neposrednih plačil oziroma kmetijskih subvencij za obdobje 2015–2020. Ta projekt pa je vse prej kot lahek zalogaj, saj so si prekmurski poljedelci in gorenjsko-dolenjski govedorejci skočili v lase. Prvi zahtevajo več denarja zase preko pridelave žit, govedorejci, ki bodo z reformo izgubili največ, pa se borijo, da bi jim država finančni izpad zakrpala s proizvodno vezanimi plačili za govedo.
Bodo prekmurski kmetje zasedli ceste?
Evropska unija se s kmetijsko reformo še bolj odmika od proizvodno vezanih plačil, kar pomeni, da bodo kmetje v prihodnje dobili še več subvencij kot doslej le glede na število živali, ki jih redijo, in obseg zemljišč, ki jih obdelujejo, ne oziraje se na to, kaj raste na njih. Slovenija bo imela v letu 2015 za kmetijske subvencije oziroma neposredna plačila na voljo nekaj manj kot 138 milijonov evrov, a vsega 13 odstotkov tega denarja (17,9 milijona evrov) lahko nameni za vezano proizvodnjo in se sama odloči, za katere ukrepe ga bo porabila.
Predlog novega modela neposrednih plačil za obdobje 2015–2020 naj bi danes sprejel svet za kmetijstvo in podeželje, vlada pa naj bi o njem odločala junija. »Minister Dejan Židan dobro ve, komu bo ustregel, in odstopanja od tega najbrž ne bo, četudi bi lahko bila strokovna odločitev precej boljša,« napoveduje agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič. Jožef Meolic, predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), pa žuga, da bodo v primeru, če člani sveta ne bodo upoštevali njihovih »močnih, prepričljivih in poštenih« argumentov, šli na cesto, če bo treba.
»Prekmurska njiva ni enako kot kraški travnik«
In kakšni so ti argumenti? Prekmurski kmetje so prepričani, da sta prašičereja in poljedelstvo, ki v Pomurju prevladujeta, najmanj donosni kmetijski panogi, zato se zavzemajo, da bi šel največji delež proizvodno vezanih plačil (šest odstotkov ovojnice) za pridelavo žit (pšenice, rži, ovsa, ječmena...). To bi pomenilo, da bi iz tega naslova na hektar pšenice, denimo, dobili več kot 140 evrov, kar predstavlja skoraj petino vrednosti pridelka.
Pomurci nasprotujejo tudi predlogu MKO in KGZS, da bi v prihodnje kmetijske subvencije prejemali zgolj tisti, ki imajo vsaj en hektar primerljivih kmetijskih zemljišč (zdaj je ta prag 0,3 hektarja), saj bi bilo v tem primeru ob subvencije okoli 1800 kmetij, od tega približno 60 odstotkov v Pomurju in Podravju. Pomurski kmetje se ne strinjajo niti s tem, da bi za hektar svojih njiv dobili enak znesek kot kraški kmetje za hektar travnika. »Od KGZS in MKO pričakujemo, da bosta pravična razsodnika, in vztrajamo, naj najbolj kmetijske regije dobijo primerno denarno podporo, sicer bomo v Sloveniji lačni,« je črnogled Meolic.
Reforma bo najbolj udarila po govedoreji
Sindikat kmetov Slovenije in govedorejska združenja pa se zavzemajo za to, da bi Slovenija proizvodno vezana plačila (dva odstotka ovojnice) namenila le pridelovalcem beljakovin (soje, detelje, lucerne...) ter kmetijam, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa za trg. Svoj predlog utemeljujejo z dejstvom, da bo kmetijska reforma že prihodnje leto govedorejskim kmetijam odščipnila četrtino subvencij (do 300 evrov na hektar) in do leta 2020 še nadaljnjo tretjino. Poleg tega jih prihodnje leto čaka tudi ukinitev mlečnih kvot, zaradi katere se obetajo dodatne težave.
Zaradi zagovarjanja stališč govedorejcev prekmurski kmetje po naših informacijah zahtevajo odstop novega vodstva kmečkega sindikata, ki je svoj mandat začelo šele pred desetimi dnevi, ko je Romana Žvegliča na tem položaju zamenjal Tone Medved. Jožef Meolic meni, da je kmečki sindikat le še dolenjsko-gorenjska naveza govedorejcev, ko ga spomnimo, da je Medved Štajerec, odvrne: »Je pa govedorejec.«
So na vidiku špekulacije?
Argumentom govedorejcev pa pritrjuje dr. Stane Kavčič. »Dejstvo je, da bodo z letom 2015 daleč največ izgubila tržno usmerjena govedorejska kmetijska gospodarstva, ki se jim bodo v prihodnjih petih letih plačila še dodatno občutno znižala. Njivske površine izgubljajo veliko manj, kot se v zadnjih tednih sliši predvsem iz Prekmurja. Na teh površinah je izgube mogoče nadoknaditi z razmeroma majhnimi spremembami v kolobarju in s kombinacijo drugih ukrepov. Govedorejske kmetije izgubljajo mnogo več, za preusmeritev pa večinoma nimajo možnosti,« pojasnjuje Kavčič. Prepričan je tudi, da Slovenija s proizvodno vezanimi plačili za strna žita ne bo dosegla proizvodnih učinkov, ker za to nima naravnih danosti. »Bomo pa s tem utišali večja kmetijska podjetja (Panvita, Perutnina Ptuj, op. p.) in nekaj največjih kmetij v Prekmurju,« ocenjuje agrarni ekonomist Kavčič.
Slovenija namerava vpeljati tudi proizvodno vezana plačila za zelenjavo (predlog ukrepov za vsa proizvodno vezana plačila in predvidene zneske zanje objavljamo v tabeli), ki naj bi znašala od 1100 do nekaj manj kot 1300 evrov na hektar (odvisno od tega, ali bo pogoj za pridobitev plačila več kot 0,1 ali več kot 0,3 hektarja zelenjave za trg). Kavčič napoveduje: »Proizvodno vezana plačila za zelenjavo v predvideni višini bodo vodila v špekulacije. Menim, da si pridelava žit in zelenjave ne zaslužita podpore, predlagana ukrepa tudi nista sorazmerna glede na alternativne možnosti in realno pričakovane učinke.«
