Zdravniške organizacije, društva bolnikov in enajst zastopnikov pacientovih pravic so se včeraj srečali, da bi še s skupnim nastopom vlado pozvali, naj se takoj loti nujne zdravstvene reforme. Opozorili so, da se že ves čas krize denar za zdravstvo krči, zato je zdaj za to najpomembnejšo dobrino prebivalcev na letni ravni namenjenih že 500 milijonov evrov ali 22 odstotkov manj denarja kot leta 2008. Slovensko zdravstvo deluje s 25 odstotki manj zdravnikov in 30 odstotki manj denarja na prebivalca, kot znaša evropsko povprečje, čakalne dobe pa se daljšajo, je opozoril predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina.
Zaradi vse slabših razmer narašča tudi število pritožb pacientov, opažajo zastopniki pacientovih pravic. Ljubljanska predstavnica Duša Hlade Zore je lani zaznala 12-odstotno povečanje števila pritožb, pri čemer se jih je največ nanašalo na kršitve pacientovih pravic (43 odstotkov v primerjavi z 39,5 odstotka leta 2012), sledile pa so pritožbe zaradi nespoštovanja pacientovega časa, torej predvsem na račun predolgih čakalnih dob (lani 21 odstotkov vseh pritožb, leta 2012 pa 11,2 odstotka).
Najpomembnejše...
Kljub skrb zbujajočim trendom je Možina poudaril, da je naše zdravstvo še vedno primerljivo z razvitimi državami in med 35 evropskimi državami zaseda 18. mesto. »Niso potrebni bistveni posegi v solidarno, socialno in javno zdravstvo... Toda gospodarska kriza in hiter razvoj sodobne, a drage medicine povzročata vse večje težave.«
Zdravstvu bo treba po njegovih besedah priskrbeti nove finančne vire. Sam je na včerajšnjem srečanju v razmislek ponudil podatek, da povprečni Slovenec za avtomobilsko zavarovanje in bencin porabi 1470 evrov na leto, za telekomunikacijske storitve pa 560 evrov, medtem ko za obvezno zdravstveno zavarovanje nameni 980 evrov in za prostovoljno zavarovanje 212 evrov.
Ali bi se državljani strinjali, da namesto slabih devet odstotkov za zdravstvo namenijo deset odstotkov BDP, se je podobno vprašal ekonomist dr. Sašo Polanec. Ta bi zdravstvo kratkoročno reševal z izrabo najbolj očitnih rezerv, recimo 40 milijonov evrov, ki jih zasebne zavarovalnice zdaj porabijo za administrativne stroške z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Kajti v takšni obliki tega zavarovanja ne potrebujemo, je prepričan dr. Polanec, ki pa dolgoročno stavi predvsem na gospodarsko rast: »V tem primeru bi tudi zdravstvo dobivalo več denarja.«
Nepomembna vprašanja
Toda namesto na iskanje dodatnega denarja, premislek o košarici pravic ali standardih in normativih v zdravstvu se javna razprava praviloma osredotoča na najmanj pomembna vprašanja – na vprašanje javnega zdravstva proti zasebnemu in na dodatno delo zdravnikov »dvoživk«, je poudaril Možina. Dodajmo, da bo v četrtek posvet o prihodnosti javnega zdravstva organiziral tudi predsednik države Borut Pahor. Nanj so poleg uvodoma omenjenih organizacij vabljeni še akademiki in predstavniki vlade in parlamenta.