Na stran uroloških bolnikov, ki opozarjajo na nevarno dolge čakalne dobe za operacije raka prostate in ledvic v ljubljanskem UKC, so se postavili v zdravniški zbornici. Predsednik zbornice prim. Andrej Možina nam je včeraj potrdil, da nameravajo sklicati »krizni« sestanek, na katerem bodo poskušali težavam priti do dna in poiskati možne rešitve. Obrnili se bodo na urološko stroko, predstavnike bolnišnice, zdravstveno blagajno in civilno družbo, Možina pa vidi srž problema v izgubljanju prioritet. »To je rezultat vse bolj kaotičnega zdravstvenega varstva. Prednost lahko dobi marsikaj, kar morda ni tako nujno, prikrajšani pa so najtežji bolniki.«
Odrinjena stroka?
Dejal je, da bi moralo biti zdravljenje bolnikov z rakom, ko se zares mudi, prioriteta. Ti bolniki ne bi smeli čakati dlje kot en mesec, ugotavlja Možina. (Uradna čakalna doba za operacije raka prostate v UKC Ljubljana je osem mesecev, za operacije raka ledvic pa pol leta.) Več besede bo morala dobiti tudi sama urološka stroka, saj so urologi v bolnišnicah – ne le v UKC Ljubljana – pogosto dobili občutek, da so pri odločanju in delitvi denarja ali kapacitet na stranskem tiru.
Takšna je bila tudi izkušnja nekdanjega ministra za zdravje, urologa Tomaža Gantarja. »V izolski bolnišnici smo bili trije urologi, vsak pa je imel možnost operirati približno enkrat na štirinajst dni. Tako se ni dalo delati in tako stroke tudi ni mogoče razvijati. Urologija je marsikje bolj postranska dejavnost, zato je bila v primerjavi z drugimi strokami na slabšem tudi prostorsko in pri kadrovskem razvoju. Predolgih čakalnih dob se zavedamo vsi urologi v Sloveniji, a bodo morala odgovornost prevzeti tudi vodstva bolnišnic, rešitve pa bo zelo težko poiskati brez organizacijskih sprememb.«
Pri tem bi bilo treba določiti, kje opravljati najzahtevnejše in kje preostale urološke operacije, meni Gantar, hkrati pa okrepiti ambulantno urologijo. »Upoštevati bi bilo treba tudi trende. Urologov je v Sloveniji le okoli 50, zaradi staranja prebivalcev pa je uroloških bolnikov vse več. To bi bilo treba vedeti pri zaposlovanju,« ugotavlja Gantar, ki danes dela v ambulanti sežanske bolnišnice.
Po inerciji
Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar opaža, da se stvari na bolje žal pogosto premaknejo šele takrat, ko se bolniki postavijo zase. Da je v zadnjem času ta vzorec še posebno očiten, je ne preseneča. »Saj je trenutno popoln kaos – ministra za zdravje ni, zakonodaja je neurejena, strateškega načrta ni... Zdravstvo deluje po inerciji in brez perspektive – skrajni čas je, da se začnemo pogovarjati o organizaciji,« je opozorila.
Ne glede na razloge, ki so privedli do tako dolgih čakalnih dob, te niso sprejemljive. »Pri resni bolezni ne gre le za nevarnost poslabšanja, ampak ljudje pri tem hudo psihično trpijo. Če že tako nikjer ne vidijo svetle točke, je še toliko huje, če se bojijo, da do zdravljenja ne bodo prišli pravočasno,« je bila kritična Senčarjeva.
Kot smo že poročali, se je iniciativa uroloških bolnikov ob izjemno dolgih čakalnih dobah za operacije raka oblikovala ta teden. Urologi iz UKC Ljubljana pojasnjujejo, da bi jim morali, če bi želeli operirati več bolnikov, v bolnišnici dati na voljo več časa v operacijskih dvoranah. Nekatere med njimi so zaprte zaradi obnove, ki jo je od bolnišnice zahtevala mednarodna akreditacija.
