Če drži, da ima nadnaravne sposobnosti, Karin Ježovita ni bilo treba prevzeti priporočene pošte, ki jo je ta teden prejela z mariborskega sodišča. V stekleni krogli, kartah ali v kavni usedlini je bržkone že prej razbrala zloveščo novico. Višje sodišče v Mariboru je potrdilo sodbo okrajnega sodnika Boštjana Polegeka, ki jo je maja lani obsodil zaradi ponarejanja listin na petmesečno pogojno zaporno kazen in na plačilo 5000 evrov denarne kazni.
Ali je znamenja iz temačnosti onstranstva sporočila tudi nekdanjemu županu Francu Kanglerju, ki je zdaj postal pravnomočno obsojen zaradi koruptivnega kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ni znano. Dejstvo pa je, da je razvpiti politik, ki bo zaradi prisojene sedemmesečne zaporne kazni avtomatično izgubil mandat državnega svetnika, sodbo že označil kot politični konstrukt.
Za obrambo sporni tudi prisluhi
Pritožbo obrambe Kanglerja in Ježovitove je 11. februarja obravnaval senat višjega sodišča, ki mu je predsedoval Aleksander Karakaš. Zagovorniki so sodbo skušali izpodbijati z očitkom, da je okrajni sodnik Polegek zmotno ugotovil dejansko stanje in kršil določbe kazenskega postopka. Obenem so mu očitali, da bi moral iz spisa izločiti policijska prisluškovanja Kanglerjevim telefonskim pogovorom. Vendar je senat vse te navedbe ocenil kot neutemeljene in se strinjal z višino odmerjenih kazni.
»Zavržno je dejstvo, da je obtoženi Franc Kangler izkoristil svoj družbeni vpliv, ki so mu ga zaupali volilci,« je svojo sodbo pred devetimi meseci komentiral sodnik Polegek, ki ni dal teže županovemu izgovoru, da je zgolj predlagal sklep o dodelitvi stanovanja in nič več.
Sodni proces je zaznamovalo predvajanje policijskih prisluškovanj telefonskih pogovorov župana in njegove klike. Ti klepeti so še dodatno razgalili, kako je Kangler odločal o vsem. Župan je denimo kar s SMS-sporočilom določil, kolikšno plačo bo v podjetju ZIM imel Matjaž Knez, zdaj direktor Darsa.
Krivdo valila na pokojnika
V prvostopenjskem postopku sta Kangler in Ježovitova skušala krivdo za dodelitev službenega stanovanja zvaliti na pokojnega županovega sodelavca Aleša Škofa in tudi v pritožbi sta se sklicevala nanj. Višje sodišče takšni obrambi ni nasedlo. »Za kaj takega Škof ni imel interesa,« ugotavljajo višji sodniki, ki tudi niso verjeli trditvi, da se obsojenca prej nista poznala.
Koruptivne razsežnosti službenega stanovanja za vedeževalko je Dnevnik obelodanil julija 2011. Na našo zgodbo je postala pozorna komisija za preprečevanje korupcije, ki je že tri dni po objavi članka stopila v stik s policijo in tožilstvom. Slednje je spisalo obtožni predlog, tožilstvo pa je mariborskega župana obdolžilo, da je zlorabil svoj položaj in svoj vpliv na direktorico sklada Tanjo Vindiš Furman zato, da je nezakonito dala stanovanje v najem vedeževalki.
Karin Ježovita je občinski stanovanjski sklad kupil stanovanje, zanj plačal 146.000 evrov in ji ga nato dal v službeni neprofitni najem tako, da je junija 2010 objavil razpis za oddajo 110 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Čeprav Ježovitova ni sodila v nobeno kategorijo pomembnih kadrov, ki se jim po pravilniku sme oddati službeno stanovanje, je Kangler predlagal njo. Svojo odločitev je utemeljil z argumentom, da je obdolženka članica občinskega sveta invalidov. Po oceni sodišča pa je župan vedel, da to ni res. V to posvetovalno telo je namreč župan Ježovitovo imenoval šele dan po objavi razpisa. Kangler je direktorici sklada posredoval tudi potrdilo Društva invalidov Maribor z datumom 1. februar 2010, ki ga je k prijavi priložila Karin Ježovita. V njem predsednik društva Slavko Zakeršnik hvali njeno zavzetost v svetu invalidov.
Kanglerju je bilo po prepričanju sodišča znano, da vedeževalka februarja še ni bila članica sveta. Dopis je bil namreč ponarejen. Ježovitova je na sojenju celo posredno priznala, da je za najemniško stanovanje kandidirala s ponarejenim priporočilom, vendar je odgovornost za to pripisala že omenjenemu Škofu.
