Milojka Kolar, ki velja za najverjetnejšo kandidatko za ministrico za zdravje, je po besedah naših sogovornikov iz strankarskih vrst na pogajanjih o bodoči koaliciji dajala vedeti, da od načrtov SMC pri zdravstveni reformi ne namerava odstopati. Tako so nekateri pogovore o zdravstvu označili kot monolog Cerarjeve stranke, v kateri je Kolarjeva soavtorica programa za področje javnih financ.
Osnutek koalicijske pogodbe napoveduje ukinjanje dopolnilnega zavarovanja; to je tudi segment zdravstva, ki ga Kolarjeva kot nekdanja predsednica uprave zavarovalnice Vzajemna dobro pozna. V Vzajemni je bila sprva svetovalka uprave zavarovalnice pod vodstvom Dušana Kidriča, ob tem imenovanju pa ni želela pristati na predlagane pogodbe o zaposlitvi (več mesecev se je neuspešno pogajala o plačilu). Kmalu je prišlo do preobrata: nadzorni svet pod vodstvom Mirka Miklavčiča je leta 2011 razrešil Kidriča in na njegov položaj postavil Kolarjevo.
V zavarovalniškem okolju se Milojke Kolar spominjajo po obširnem znanju s področja financ, a tudi rigidnosti in zastoju razvoja zavarovanj. Leta 2012 so upravi pod vodstvom Kolarjeve podelili še en mandat, a so Kolarjevo že spomladi 2013 nadzorniki razrešili s pojasnilom, da »ni izpolnila njihovih pričakovanj«. Na čelu Vzajemne jo je zamenjal Aleš Mikeln.
Pred prihodom na Vzajemno je bila Kolarjeva direktorica centra notranje revizije v Savi Re, še prej pa državna sekretarka na finančnem ministrstvu. Prvič v mandatu Mitje Gasparija, drugič v mandatu Dušana Mramorja. Nekateri poznavalci menijo, da je bila z vsesplošnim zvišanjem davčnih obremenitev, med drugim z uvedbo 50-odstotnega dohodninskega razreda in visoko obdavčitvijo kapitalskih dobičkov, med zaslužnimi za padanje podpore Ropovi vladi. Veliko dvomov je sprožil tudi nepremičninski posel Kolarjeve z izolsko bolnišnico. V času, ko je bila državna sekretarka, je svojo parcelo zamenjala za parcelo s pogledom na morje ob bolnišnici, razliko v površini pa je pokrila z nenavadno nizkim doplačilom. Mirko Miklavčič, ki je bil takrat v vlogi novopečenega direktorja bolnišnice (nasledil je Tomaža Gantarja, kasnejšega ministra za zdravje), je opozarjal, da je bila menjalna pogodba negospodarna.
Boljši vtis je Kolarjeva pustila kot kratkotrajna vršilka dolžnosti generalne direktorice Davčne uprave RS (Durs). Davčni strokovnjaki, ki pa ne želijo biti imenovani, ocenjujejo, da je naredila precej dobrega pri izgradnji novega davčnega sistema v 90. letih prejšnjega stoletja.
Brezkompromisno
Izkušnje z vzpostavljanjem davčnega sistema lahko Kolarjevi pridejo prav pri določanju višine prispevkov, ki jih plačujejo posamezniki. Osnutek koalicijske pogodbe obeta bolj enakomerno obremenitev, sedanje dopolnilno zavarovanje pa bi ukinili. Zavarovalnice bi tako ostale brez gotovega vira prihodkov, drugega pa jim glede na trenutno videnje reforme v bodoči koaliciji ne bi zagotovili.
Položaj zavarovalnic je bil tudi ena od točk razhajanj SMC z Novo Slovenijo, ko se je ta še pogovarjala o morebitnem vstopu v koalicijo. Medtem ko bi v NSi ukinjali »monopol« Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v SMC niso naklonjeni takšni liberalizaciji. »Kolarjeva je kot glavna pogajalka za področje zdravstva vztrajala pri rešitvah, kot si jih je zamislila SMC. Na iskanje kompromisov ni bila pripravljena,« je dejal vodja poslancev NSi Matej Tonin. Eden od politikov, s katerimi smo govorili, pa opozarja, da bo zdravstvo s Kolarjevo dobilo kontroverzno ministrico, ki se je doslej že obračala po vetru: »Še nedavno je dopolnilno zavarovanje zagovarjala, zdaj pa je za njegovo ukinitev.«
Naklonjenosti morebitnemu ministrovanju Kolarjeve pa nasprotno ne skriva generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. »Zelo pomembno je, da pozna finance in zavarovanje. Pričakujem tudi, da se bo moč zdravstvenega ministrstva v bodoči vladi v primerjavi s prejšnjimi povečala. Ključno je, da da zdravstvo zastopa nekdo, ki razume, koliko denarja manjka in kako je do njega mogoče priti.« Fakin dodaja, da se bo morala nova vlada, ne glede na bodočega ministra, vsaj toliko kot prihodkom iz zavarovanja posvetiti tudi odhodkom v zdravstvu. »Postaviti je treba kompetenten menedžment. V športu je vsem jasno, da morajo biti v ekipi za evropsko prvenstvo najboljši igralci, v zdravstvu pa tega razumevanja ni.«
