Ena vsebinsko najtežjih in tudi finančno najpomembnejših odločitev, ki po sodnih počitnicah čakajo ustavno sodišče, je, ali je bil izbris podrejenih obveznic podržavljenih bank neustaven. Argumentov, ki gredo na roke nekdanjim lastnikom podrejenih obveznic, je vedno več, saj so se v zajetnem spisu znašli dokumenti, ki nakazujejo, da se je slovenska država zavedala protiustavnosti ukrepa.
Pridobili smo korespondenco med bruseljskimi uradniki in ministrstvom za finance, ki dokazuje, da je imela Slovenija le dve možnosti: ali ostane brez soglasja evropske komisije za dokapitalizacijo in s tem rešitve dveh največjih bank ali pa pristane na domala vse pogoje, med drugim na to, da morajo pri sanaciji z več kot 400 milijoni evrov premoženja sodelovati tudi lastniki podrejenih obveznic.
Spomnimo, večji del minulega leta je vlada skupaj z Banko Slovenije nestrpno čakala na soglasje evropske komisije za dokapitalizacijo dveh največjih bank. Načrt prestrukturiranja NLB so imeli v Bruslju na mizi že od konca leta 2012 oziroma začetka lanskega leta, načrt prestrukturiranja mariborske banke pa od maja lani.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je bila ustanovljena že marca, prvi prenosi slabih terjatev so se napovedovali za prve poletne mesece. Vlada je bila vse bolj nestrpna, saj je bila država pod drobnogledom tujih finančnih trgov. Evropska komisija je presenetila z zahtevo po neodvisnem pregledu bančnih bilanc in obremenitvenimi testi, s čimer se je živčna vojna prestavila na jesenske mesece. Slovenija si pod nobenim pogojem ni mogla privoščiti, da bi komisija zavrnila državno dokapitalizacijo bank. To so bruseljski birokrati s pridom izkoristili in na lastnike podrejenih obveznic NLB, Nove KBM in Abanke prevalili za 440 milijonov evrov bremena bančne sanacije.
»Kar se tiče datuma odločitve o NLB, bi želel ponoviti, da je naš cilj uskladiti končno odločitev tako, da bo ta komisarju predstavljena konec oktobra oziroma v začetku novembra (leta 2013, op. p.), v kolikor se bomo dogovorili o preostalih odprtih zadevah. Pogoj je tudi, da najdemo rešitev za okrepljeno porazdelitev bremen na hibridne in podrejene finančne instrumente,« je državnemu sekretarju na ministrstvu za finance Mitji Mavku septembra lani pisal uslužbenec evropske komisije na direktoratu za konkurenčnost Franck Dupont.
V istem pismu, ki je del spisa na ustavnem sodišču in smo ga pridobili na Dnevniku, je Dupont pojasnil, da cenijo napredek Slovenije pri predlogu za okrepljeno porazdelitev bremen na hibridne instrumente, jih pa skrbi pomanjkanje predlogov za to, kakšen bo prispevek lastnikov manj tveganih obveznic. »Zakonska razlaga, s katero Slovenija pojasnjuje, da zakonodaja za okrepljeno porazdelitev bremen ni izvedljiva, ne vzdrži podrobnega pregleda,« je ovrgel opozorila slovenskih pravnih strokovnjakov, ki jih je v Bruselj posredovalo finančno ministrstvo.
Zahtevali so zagotovilo o izbrisu
Iz dokumentov je razbrati, da se je država želela izogniti vsaj izbrisu obveznic NLB 26, ki jih je kupilo več kot tisoč državljanov. Banka jih je namreč kot netvegan papir prodajala na svojih bančnih okencih kot alternativo bančnemu depozitu, pokupili pa so jih predvsem mali nepoučeni vlagatelji. Edino tveganje obveznice, na katerega so bili ob nakupu opozorjeni vlagatelji, je bil stečaj banke. Na finančnem ministrstvu naj bi se zavedali, da bo prav morebitni izbris omenjenih obveznic, ki jih je banka izdala za več kot 60 milijonov evrov, najbolj problematičen. Ravno dejstvo, da je ministrstvo za finance Bruselj opozarjalo na grožnjo protiustavnosti izbrisa, zdaj pa v postopku pred ustavnim sodiščem trdi, da izbris ni bil neskladen z ustavo, posebej izpostavljajo imetniki izbrisanih podrejenih obveznic, ki so sprožili ustavno presojo.
Iz korespondence med predstavniki ministrstva za finance in evropske komisije hkrati izhaja, da so se ti o obsegu izbrisa pogovarjali, še preden je bila uradno znana velikost luknje v bankah oziroma natančneje v NLB. Neodvisni pregled je zahtevala prav evropska komisija skupaj z Evropsko centralno banko (ECB), a glede na zahteve, ki jih je postavljala že med postopkom, rezultati zanjo očitno niso bili ključnega pomena. Pri tem velja posebej opozoriti, da komisija in ECB vseskozi nista želeli razkriti metodologije, po kateri so tuji strokovnjaki ocenjevali luknjo v slovenskih bankah. Imetniki izbrisanih obveznic zdaj zahtevo natančno razkritje metodologije in prvotni predlog državne dokapitalizacije NLB in Nove KBM.
Obvezničarji tako, ministrstvo drugače, Banka Slovenije pa molči
Pod taktirko Bruslja je tako septembra lani nastajala tudi novela zakona o bančništvu, ki je omogočila razlastitev delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic podržavljenih bank. Iz dopisovanja med Simone Mezzacapo iz evropske komisije in sekretarko na ministrstvu za finance Urško Cvelbar je razvidno, da so v Bruslju želeli jasno potrditev, da bo nova zakonodaja omogočila izbris vseh podrejenih obveznic NLB in Nove KBM. Pri tem je Mezzacapova še poudarila, da bi morala biti novela zakona o bančništvu nad našo preostalo zakonodajo in bi morala vplivati tudi na podrejene finančne instrumente, ki so jih slovenske banke izdale po tuji zakonodaji. Večji del podrejenih finančnih instrumentov NLB, Nove KBM in Abanke je namreč kotiral na irski oziroma luksemburški borzi.
Na ministrstvu za finance so potrdili, da so se o vsebini novele usklajevali s komisijo, hkrati pa vztrajajo, da sledijo rešitve minimalnim zahtevam evropske komisije. Izbrisani imetniki podrejenih obveznic so nasprotno prepričani, da je bil ukrep prisilnega izbrisa nesorazmeren in protiustaven, saj bi se lahko kapitalska ustreznost bank zvišala tudi, če bi bile podrejene obveznice pretvorjene v redne delnice. S temi očitki smo se obrnili tudi na Banko Slovenije, a nam na to vprašanje niso odgovorili.
Katera od obeh strani ima prav, bodo morali odločiti ustavni sodniki. Ali bodo ti zaslišali tudi bruseljske birokrate, ni jasno, si pa njihove prisotnosti pred ustavnimi sodniki želijo tako predstavniki države kot lastniki izbrisanih obveznic.
