Da je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov povezano zgolj s krizo, govori dejstvo, da druge vrste izpustov naraščajo. Čim bo prišlo do ponovne gospodarske rasti, pa bo prišlo tudi do vnovičnega naraščanja izpustov toplogrednih plinov, saj na ravni države nismo sprejeli nobenega ukrepa na tem področju, je ob robu foruma Zelena mobilnost, ki je prejšnji teden potekal v okviru portoroške Internautice, za STA povedala Nobelova nagrajenka Kajfež Bogatajeva.
Kot perečo problematiko naše države je izpostavila tudi trdne delce. Po eni strani je to posledica izrazito kotlinske lege in neprevetrenosti slovenskih mest, »tako da že majhna količina izpustov pri nas povzroči velike koncentracije delcev, in to od Kopra do Maribora«.
En sektor se izgovarja na drugega
Izvori delcev so različni, od največjih - prometa, do industrije in individualnih kurišč - pa vse tja do gradbeništva in soljenja cest v zimskem času. Ker je virov trdnih delcev več, pa pogosto prihaja do tega, da se en sektor izgovarja na drugega, je ugotavljala Kajfež Bogatajeva.
Gre sicer za težak problem, s katerim se sooča vsa Evropa, elegantnih rešitev pa zanj ni, priznava klimatologinja. Nujno bi bilo zadržati promet zunaj mest, bodisi s spodbujanjem javnih prevozov, uvedbo določenih taks ali izločanjem vozil v dneh, ko je prisotna temperaturna inverzija.
V Sloveniji sicer tukaj ni nikakršnega medsektorskega usklajevanja, težavo pa predstavlja tudi razdrobljenost odločanja. Pri več kot 200 občinah je namreč nemogoče imeti enotno politiko na tem področju. Prav tako je tudi osveščenost prebivalstva še zmeraj zelo majhna, je ocenila.
Bodo poročila ostala prezrta?
Glede poročila Združenih narodov o podnebnih spremembah je Kajfež Bogatajeva poudarila, da se ključna sporočila znanstvenikov od prejšnjega poročila izpred sedmih let niso bistveno spremenila, zato pa »je zanesljivost teh ugotovitev zdaj bistveno večja«.
Kljub temu se strokovnjakinja boji, da bodo poročila ostala bolj kot ne prezrta, čeprav bi po drugi strani leto 2015 lahko prineslo kakšno spremembo. Ameriški predsednik Barack Obama si bo tako pred odhodom s položaja morda želel postaviti »zelen spomenik«, pa tudi Kitajska se začenja zavedati, da bo morala kaj narediti že zaradi svojega prebivalstva.
V kolikšni meri bodo upoštevani predlogi strokovnjakov, pa bo po njenem mnenju odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bosta gospodarstvo oz. industrija pripravljena na produkcijo zelenih vozil, uporabo obnovljivih virov itd., saj dokler gospodarstvo ne bo pripravljeno na prodajo teh proizvodov, bodo skušali zavlačevati.
Sprememba paradigme v smislu drugačnega življenjskega sloga in manjšega trošenja dobrin je stvar dolgega obdobja, a zanj žal nimamo časa, je še prepričana Kajfež Bogatajeva: »Vsi znanstveniki se strinjamo, da za spremembo potrebujemo mogoče 20 let, časa imamo pa pet let.«
