Nekdanji predsednik uprave Nove KBM (NKBM) Matjaž Kovačič je pred dobrim tednom dni v državnem zboru razkril, da ga je leta 2010 v povezavi s posojilom za gradnjo Stožic poklical tudi takratni premier Borut Pahor, zdaj predsednik republike. A pri tem je Kovačič zamolčal, da je v tednih pred zaslišanjem v državnem zboru večkrat obiskal kabinet predsednika republike. Na teh sestankih je bil govor tudi o tem, kaj natančno sta se pred leti pogovarjala Kovačič in Pahor.
»Za projekt Stožice so me klicali, marsikdo. Med drugimi tudi Pahor,« je 20. marca Kovačič priznal pred poslanci preiskovalne komisije o bankah. Ti so ga spraševali o političnih pritiskih na odločanje o posojilih. Še isti dan se je odzval tudi kabinet predsednika republike. »Borut Pahor ni izvajal pritiska glede sprejemanja poslovnih odločitev. Kot predsednik vlade je v okviru svojih pristojnosti opravil številne pogovore o poteku izvajanja pomembnejših projektov. To je večkrat javno povedal, glede Stožic tudi v državnem zboru leta 2010,« so sporočili. Takrat je Pahor med drugim priznal, da »je zastavil svoj vpliv za to, /.../ da bi lahko v Stožicah prišlo do dokončanja del«.
Iz kronologije dogodkov je mogoče sklepati, da je Pahorja pred tedni še kako skrbelo, kaj bo poslancem povedal Kovačič. V predsednikovem kabinetu so nam namreč včeraj potrdili, da je bil Kovačič pri njih letos na obisku kar trikrat. Vsakič se je sestal s Pahorjevo svetovalko za ekonomsko in socialno politiko Heleno Kamnar, sicer članico nadzornega sveta NKBM med julijem 2004 in marcem 2005, ko je bil Kovačič v banki še član uprave. Leta 2010, ko je NKBM skupaj z več drugimi bankami družbi Grep odobrila posojilo za Stožice, je bila Kamnarjeva generalna sekretarka vlade, ki jo je vodil Pahor.
Zakaj so Pahorjevi Kovačiča prosili za »razlago«?
O čem sta se na sestankih – teh kabinet ni prijavil komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), saj »niso bili lobistične narave« – pogovarjala predsednikova svetovalka in Kovačič? »Sestanki niso bili neposredno povezani s pričanjem gospoda Kovačiča v državnem zboru. Vsekakor niso bili namenjeni kakršnemu koli vplivanju na njegove izjave pred preiskovalno komisijo,« zatrjuje Kamnarjeva. Kljub temu priznava, da se je prvi razgovor, opravljen januarja, in to na njeno povabilo, nanašal prav na Stožice. Natančneje, na »novinarsko vprašanje RTV Slovenija, iz katerega je sledilo, da naj bi gospod Kovačič omenjal pritiske predsednika Pahorja v zvezi s posojilom Grepu«. »Ker sem s predsednikom Pahorjem sodelovala še v času njegove vlade in sem poznala njegova zadržana ravnanja glede tega, sem gospoda Kovačiča prosila za razlago,« je pojasnila Helena Kamnar.
Pojasnilo, da so pri Pahorju želeli »razlago« Kovačičevih navedb, meče čudno luč na trditve kabineta, da je aktualni predsednik očitke o pritiskih že pred štirimi leti ovrgel v državnem zboru. Če je bilo namreč predsedniku republike res vseeno, kaj bo poslancem povedal Kovačič, je težko razumeti, zakaj ga je njegova svetovalka še pred nastopom v državnem zboru prosila za dodatna pojasnila. So se v kabinetu morebiti zbali, da bo Kovačič, ki je že pred tem javno zatrdil, da »ne bo več molčal«, poslancem povedal preveč? To domnevo v kabinetu odločno zanikajo. A opozoriti velja, da je Kovačič v času, ko se je prvič sestal s Kamnarjevo, že z gotovostjo vedel, da ga bo zaslišala preiskovalna komisija. »Seznam oseb, ki jih bomo povabili, je bil znan novembra lani,« je potrdil predsednik komisije in poslanec SDS Marko Pogačnik. Kovačiču so nato poslali še dve vabili. »Prvega ni prevzel, na drugo pa se je odzval,« je dodal Pogačnik.
Pod drobnogledom NPU, kabinetu pa razlagal o slabih kreditih
Nenavadno je tudi, da stikov med Kovačičem in Kamnarjevo s tem ni bilo konec. Še v začetku marca, torej dobra dva tedna pred zaslišanjem v državnem zboru, je prišlo do novega sestanka. Tokrat ga je predlagal Kovačič. Tema? »Predstavil mi je svoje poglede na vzroke za nastali položaj NKBM. Predstavil je tudi svoje poglede na slabe kredite in vzroke, zaradi katerih so postali slabi. Prav tako je predstavil nekatere dokumente, ki jih je kot predsednik uprave banke posredoval nekdanjima ministroma za finance in nekdanjemu predsedniku vlade,« je odgovorila Kamnarjeva. Tu pridemo do nove okoliščine, precej neugodne za predsednikov kabinet. Čeprav Kovačič zagotovo do potankosti pozna delovanje slovenskega bančnega sistema, je hkrati tudi osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ta ga sumi zlorabe položaja pri spornih poslih NKBM na Hrvaškem, v katerih so si »slamnata podjetja« razdelila skoraj trideset milijonov evrov dobička, ki so ga ustvarila na račun slovenske bančne skupine. V istem postopku so Kovačiča preiskovali tudi zaradi spornega kreditiranja Pominvesta, v katerem je imel manjši posredni lastniški delež tudi nekdanji prvi nadzornik NKBM Dušan Jovanovič.
Kamnar in Kovačič sta se nato pred zaslišanjem srečala še enkrat, sredi marca. »To srečanje je bilo namenjeno zgolj vračilu prej omenjenih dokumentov gospodu Kovačiču,« je pojasnila Kamnarjeva. »Drugače je, če ti predstavnik tvojega večinskega lastnika (države, op. p.) položi na srce, da je to (projekt Stožice, op. p.) za vse pomembno in da bi bilo dobro, če se skuša najti rešitev v okviru možnosti,« se je nekaj dni pozneje Pahorjevega klica iz leta 2010 v državnem zboru spominjal Kovačič. Pojasnil je še, da so v NKBM sodelovanju v konzorciju bank za Stožice najprej nasprotovali, nato pa so v njem sodelovali. Zakaj? »Ker so se spremenili nekateri elementi, zvišal se je kapitalski delež investitorja, dosegli pa smo tudi poplačilo podizvajalcev,« je v državnem zboru dejal Kovačič.
