Kot vse kaže, bo Tomaž Rozman tudi v prihodnje vodil inšpektorat za šolstvo. Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar se je namreč med dvema kandidatoma, ki ju je posebna natečajna komisija ocenila kot primerna – poleg Rozmana še Boža Flajšmana – odločila za prvega. O Rozmanu bo danes odločala vladna kadrovska komisija, v četrtek pa naj bi ga imenovala vlada.

Anonimke za in proti

Ministrica Rozmana ni izbrala zlahka. Na to kaže njena odločitev, da razpis, objavljen v prejšnjem mandatu, ponovi, čeprav je uradniški svet tedaj med tremi prijavljenimi kandidati kot ustreznega prepoznal zgolj Rozmana. Njeno izbiro so otežili tudi zakulisni boji za in proti njemu. Kot pravijo naši viri na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), so klici, pisma in anonimke podpore ali nasprotovanja Rozmanu kar deževali. Nasprotniki so izpostavljali njegova številna domnevno sporna ravnanja. Da je Rozman z videonadzorom prostorov inšpektorata kršil zakon, je z odločbo ugotovil tudi informacijski pooblaščenec. Mnoge je zmotilo tudi, da je kot šolski inšpektor na šolah predaval za honorar. Po prijavah na pristojne organe sodeč naj bi tudi nezakonito zaposloval, a tega mu niso dokazali. Nobenega dvoma pa ni, da se je pri njem po kratki karieri na MIZŠ zaposlil nekdanji direktor direktorata za srednje in višje šole Jurij Šink, ki je na MIZŠ v času ministra Žige Turka prišel z mesta ravnatelja kranjske ekonomske gimnazije v okviru tamkajšnjega šolskega centra.

Šink naj bi se svojih nalog na čelu direktorata loteval nestrokovno in po naročilu SDS. Odmevne so bile njegove rokohitrske poteze pri združevanju in razdruževanju srednjih šol v Kranju in Mariboru – brez nujnih analiz in dialoga s prizadetimi šolami. Da ima Šink tesne stike s SDS, kaže tudi to, da je bil po vodenju direktorata na MIZŠ in pred zaposlitvijo na šolskem inšpektoratu nekaj časa zadolžen za stike z javnostmi Janševih demokratov. Javnost je med drugim obveščal tudi o akcijah Janševih podpornikov pred zaporom na Dobu. Na komisiji za preprečevanje korupcije so nam včeraj potrdili, da so v zvezi z inšpektoratom za šolstvo oziroma njegovim vodstvom prejeli več prijav, štiri od njih komisija še obravnava. Da se je ministrica vendarle odločila za Rozmana, je po naših informacijah odločilno vplivalo pismo podpore zaposlenih na inšpektoratu. Od sedemnajstih se jih je pod pismo podpisalo dvanajst. Ti nimajo pripomb čez njegovo strokovnost; poudarjajo, da mu nasprotuje le peščica zaposlenih.

Mohorčičevi okostnjaki v omari

To pa ni edina kadrovska zadrega ministrice Setnikar-Cankarjeve. Direktorata za visoko šolstvo ter predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo naj bi še naprej vodila vršilca dolžnosti Mirko Stopar in Gregor Mohorčič. Slednji je na MIZŠ prišel v času ministra Pikala, in sicer po neuspešni kandidaturi za še en mandat na zavodu. Oba sta po naših informacijah po lanskem razpisu uspešno prestala preizkus uradniškega sveta, tudi na ministrstvu veljata za poznavalca področja, vendar ju ministrica kljub temu ni predlagala vladi v potrditev.

Kar zadeva Mohorčiča, to ne preseneča, saj so se v zadnjem času zgostile kritike na račun njegovega preteklega dela. Protikorupcijska komisija je med drugim ugotovila, da je zavod za šolstvo v času, ko ga je vodil Mohorčič, zagrešil več spornih ravnanj. Leta 2006 je na primer neimenovani študent za zavod opravil nenavadno veliko ur dela na računalniku. V povprečju je po izračunu KPK tri mesece delal po 13,5 ur na delovni dan, v začetku pa celo šest dni po šestnajst ur in pol. KPK sicer ni mogla potrditi kršitev protikorupcijske zakonodaje, je pa v načelnem mnenju opozorila na sum korupcije. Mohorčiču mnogi očitajo tudi potratno porabo javnega denarja v času, ko je vodil zavod za šolstvo. Ob odločitvi ministrice, da ukine učiteljski dodatek k plači za izvedbo učne pomoči otrokom z odločbami, je prišlo na dan, da je zgolj za postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na zavodu zaposlenih 23 delavcev, letno pa za njihove plače in delo komisij odštejejo okoli 2,5 milijona evrov. Ministrica je že napovedala poenostavitev in pocenitev postopka.