Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pred tedni na državnozborskih volitvah s svojo stranko Pozitivna Slovenija (PS) doživel boleč poraz, bo lahko čez dobra dva meseca znova preveril, ali uživa zaupanje vsaj »v najlepšem mestu na svetu«, v katerem živi skoraj 230.000 volilnih upravičencev. Ob tem velja poudariti, da bodo tokratne lokalne volitve za Jankovića tudi prvi neposredni preizkus na domačem terenu po obremenilnem poročilu protikorupcijske komisije.
Za ZaAB je Ljubljana na prvem mestu
Na vseh dosedanjih lokalnih volitvah se je uspelo Jankoviću na županski položaj zavihteti že v prvem krogu. Leta 2006 je ob skorajda 60-odstotni volilni udeležbi zbral 63-odstotno podporo volilcev (na drugo mesto se je z 20 odstotki uvrstil France Arhar), štiri leta pozneje pa je bila njegova zmaga ob nižji udeležbi (45-odstotna) še prepričljivejša. Tedaj je njegova najresnejša konkurentka iz vrst SDS in nekdanja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič zbrala vsega 13 odstotkov glasov. Ljubljančani so se morali na volitve vnovič podati po tem, ko se je ljubljanski župan s svojo stranko na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 uvrstil v parlament. Ker mu je projekt »biti premier« padel v vodo in ker ni želel žuliti poslanskih klopi, se je zaradi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije odločil za slednjo. Tako se je nadomestnih županskih volitev marca 2012 udeležilo 46 odstotkov Ljubljančanov, za Jankovića pa je glasovalo 61 odstotkov volilcev. Drugouvrščena Mojca Kucler Dolinar (NSi) je tedaj zbrala dobro četrtino glasov.
Čeprav je Janković na vseh dosedanjih županskih volitvah prepričljivo slavil, pa politični analitiki opozarjajo, da njegova oktobrska zmaga ni več tako zanesljiva, še manj pa večina v mestnem svetu, ki jo uživa že osem let. Ne smemo namreč pozabiti, da se mu je stranka nedavno razbila na dva dela in da so volilci na zadnjih državnozborskih volitvah njegovi PS obrnili hrbet ter jo poslali iz parlamenta. Ob tem velja še dodati, da je najvišja podpora PS na parlamentarnih volitvah v ljubljanskih okrajih znašala dobrih 10 odstotkov, ponekod pa jo je premagalo tudi Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). V ZaAB se sicer resno pripravljajo na lokalne volitve, ki se jih bodo prednostno udeležili v večjih krajih, Ljubljana pa je pri tem na prvem mestu.
Damjanovič, Jelinčič, Jazbinšek...
Glede prihajajočih volitev se je po mnenju političnega analitika Bernarda Nežmaha treba najprej vprašati, na kakšen način je Janković do zdaj sploh zmagoval. »Zmagoval je zato, ker na tako imenovani podpartijski strani ni imel nobenih resnih protikandidatov oziroma se mu vrhovi strank niso zoperstavili. Imeli smo zgolj neapetitne kandidate. Nobeden ni z Jankovićem polemiziral, ga napadal. Če bodo tokrat pri SMC, SD ali Združeni levici uporabili ostro retoriko, potem ne bo zmagal,« je prepričan Nežmah.
Medtem ko v Stranki Mira Cerarja svojih apetitov pred novimi volitvami še niso razkrili, Luka Mesec iz Združene levice pravi, da se morajo med strankami še pogovoriti glede nastopa na lokalnih volitvah, bodo pa najverjetneje prisotni v urbanih središčih. »Janković razume Ljubljano kot svoje podjetje. Nekatere projekte je sicer izpeljal, vendar je bil v družbenem smislu glede upravljanja občine storjen korak nazaj. Tako Janković kot Boris Popovič sta se v lokalni politiki pojavila v času, ko je bil denar poceni, danes pa sta obe občini močno zadolženi, s čimer je njun temelj spodkopan. Menedžerska politika se mora umakniti,« je oster Mesec.
Nežmah pa kot največjo težavo v Ljubljani izpostavlja »mestni apartheid«. »Če bi primerjali količino sredstev, ki so namenjena obnovam ulic po središču, in količino denarja, namenjenega obnovam česar koli zunaj centra, dobimo dva svetova. Dogaja se to, da mesto financira posedanje oziroma družbeno izgubo časa, namesto da bi spodbujalo meščane v njihovih aktivnostih,« je kritičen Nežmah, ki ob tem omenja tudi popolno samovoljo pri investicijah in odločanju ter številna gradbišča po Ljubljani z dolgo brado. »To so prepovedani kraji, ki jih meščani ne morejo izkoriščati. Na teh območjih bi lahko imeli vrtičke, otroška igrišča, skejtarske parke, botanične vrtove...« našteva Nežmah.
Do sedaj so svojo kandidaturo za ljubljanskega župana napovedali direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, včeraj pa tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki pa ne veljajo za resne Jankovićeve protikandidate. Damjanovič, ki si je širšo prepoznavnost pridobil kot žirant v resničnostnih šovih, nam je včeraj sporočil, da bo v ponedeljek začel zbirati podpise na Tromostovju. Ker je trenutno član SDS, pred tem pa je imel člansko izkaznico ZLSD, nas je zanimalo, ali ga bo na volitvah podprla Janševa stranka. »Sem neodvisen kandidat. Ali me bodo podprli, se morajo dogovoriti v stranki, sam na njih ne morem pritiskati. Smo se pa o tem že pogovarjali,« nam je pojasnil Damjanovič.
