"Največje delo pa nas čaka še doma, ker mora državni zbor sprejeti predlog, da bi vladi naložili, da končno začne pogajanja z Nemčijo o plačilu vojne škode. Tak predlog je že 21. septembra 2010 podal naš častni član, takrat poslanec Franc Žnidaršič, vendar ni bil izglasovan," je na današnji informacijski konferenci povedala predsednica Društva izgnancev Slovenije območna organizacija Nova Gorica Dora Levpušček.
Ob tem je poudarila še, da si Društvo izgnancev Slovenije 1941-45 si prizadeva za dosego poprave krivic, ki izhajajo iz vojne škode in kot take nikoli ne zastarajo.
Izgnanci so pred leti prejeli po nemškem zakonu odškodnine za prisilno delo v Nemčiji. Te odškodnine je prejelo 10.910 Slovencev, po avstrijskem zakonu pa 2395 Slovencev. Društvu izgnancev Slovenije je ob tem uspelo podpisati sporazum z Mednarodno organizacijo za migracije v Ženevi, preko katere prihajajo izplačila.
Vse do danes pa ostaja odprto vprašanje poplačila vojne škode za premično in nepremičninsko premoženje izgnancev. V društvu ocenjujejo, da ostaja dolg v znesku 3,5 milijarde evrov. Nemčija je plačala 36,8 milijona ameriških dolarjev od skupno zahtevanih 36 milijard dolarjev vojne škode bivši skupni državi, priznane na mirovnih in reparacijskih konferencah po 2. svetovni vojni.
V društvu sicer ne vedo, koliko je takih ljudi, ki so morali v času druge svetovne vojne zapustiti domove, je še povedala Levpuščkova: "Iz seznamov prijav za odškodnino za prisilno delo v Nemčiji, ki ga je 1952 zbiralo jugoslovansko zvezno ministrstvo za finance, je bilo oddano 3059 zahtevkov iz Goriškega okraja, iz Tolminskega 1008, iz Sežanskega 1606, skupaj torej 5573."
Od vseh teh je danes živih le še nekaj odstotkov tedanjih izgnancev, saj je minilo že 70 let od teh dogodkov. A za preživele in za njihove svojce si sedaj Društvo izgnancev prizadeva, da bi se jim bila končno poravnala vojna škoda, ki jim je bila storjena med vojno in kasneje tudi priznana.
