»Projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki prekinjamo. Tako časovno kot zaradi vseh drugih neznank ne bi mogli speljati tega projekta do konca leta 2015,« je včeraj po seji sveta županov severnoprimorske regije sporočil njihov predsednik Zlatko Martin Marušič. In dodal, naj bo to tako državi kot občinam velika šola, da projekte v naslednji finančni perspektivi za evropska sredstva čim prej dodelajo in izpeljejo in z njimi ne čakajo na zadnji dve leti. S to odločitvijo 13 občinam in njenim 120.000 prebivalcem ostaja nerešen problem s smetmi (z odlagališčem bi jih rešili za naslednjih 60 let), regija ostaja brez 25 milijonov evrov evropskega denarja in 40 novih predvidenih zaposlitev. Za nameček se gospodinjstvom najverjetneje kmalu obetajo višje cene na komunalnih položnicah, saj bo treba vse odpadke voziti na druga, tudi več kot 100 kilometrov oddaljena odlagališča.
Z odlagališčem se je začelo zapletati že lani, saj občine o njem niso imele isto mnenje. Ajdovci so opozarjali na njegovo predimenzioniranost, Idrijci pa so iz projekta celo izstopili. Na koncu je regiji spodletelo zaradi okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga zaradi pritožb krajanov niso uspeli dobiti pravočasno, z njim pa tudi ne gradbenega dovoljenja. Dokončen udarec odlagališču pa je bila odločitev ministrstva za kmetijstvo in okolje, da časovne izvedbe in s tem upravičenosti do evropskega denarja ne podaljšajo v leto 2016. Ker pa je taisto ministrstvo to dovolilo 144 milijonov vredni naložbi za ureditev ljubljanskega odlagališča, na Goriškem zdaj s prstom kažejo tudi na državo.
Iz Primorske že zdaj vse smeti na vzhod
Novogoriški župan Matej Arčon meni, da je na tem projektu stroka odpovedala in da je prevladala politika. Ker je zdaj jasno, da je ljubljansko odlagališče del državnega strateškega načrta in bo imelo dovolj zmogljivosti za smeti polovice Slovenije, se na severnem Primorskem sprašujejo, zakaj jim to država sporoča šele zdaj. »Preseneča nas, da država tako pozno ugotavlja, da bo RCERO Ljubljana dovolj za pol Slovenije. To ugotovitev bi lahko ministrstvo objavilo že davno prej in nas opozorilo na to ali pa nam celo prepovedalo nadaljevanje tega projekta,« pravi Mitja Trtnik, ki je zadnja leta vodil projekt in skupaj s sodelavci vanj vložil več kot deset let študij, občinskih svetov, sestankov in 1,2 milijona evrov denarja. Na povrnitev že vloženega denarja občine ne računajo, upajo tudi, da se z zahtevkom za odškodnino nanje ne obrne že izbrani gradbinec, ki naj bi odlagališče gradil. Trtnik zatrjuje, da so nosilci projekta naredili vse, da bi ta uspel. Mi dodajamo: vprašanje je le, ali so se tega lotili pravočasno.
Ob tem se postavlja vprašanje, kako s smetmi naprej in za kakšno ceno. Dosedanja tri odlagališča (Stara Gora, Volče, Dolga Poljana) so vsa brez okoljevarstvenih dovoljenj, zapreti bi se morala že leta 2009, smeti že zdaj ne smejo več odlagati, lahko jih zgolj še zbirajo, razvrščajo in odvažajo na druge deponije. V Stari Gori že od lanskega poletja mešane komunalne odpadke odvažajo na Ptuj, v Idrijo in Lenart. Prav tako so vprašljive zmogljivosti, ki po nekaterih informacijah vsaj v Stari gori ne zadostujejo niti za dve leti. Ob tem je torej odgovor jasen: odpadke bodo vozili tudi po več kot 100 kilometrov daleč, s tem še bolj obremenjevali okolje, občani pa bodo bržkone za to plačevali tržno in ne subvencionirano ceno. Znižali jo bodo lahko le z večjim deležem ločeno zbranih odpadkov. Doslej v tem niso najbolj blesteli.
Igra koroških županov z evropskimi milijoni
Tudi na Koroškem se te dni ukvarjajo s svojim regijskim odlagališčem, ki sicer že stoji, a nimajo dovoljenj za obratovanje. Že več kot pol leta je občina Prevalje namreč soočena z zahtevo države, da se morajo občani, ki živijo v 300-metrskem vplivnem pasu okoli odlagališča Zmes, od tam odseliti, in če zapleta ne bodo rešili, koroškim občinam grozi, da bodo morale vračati milijone evropskih sredstev. »Sporazum o preselitvi občanov je pripravljen, predvideva pa gradnjo nadomestnih objektov za prebivalce znotraj vplivnega pasu. Sporazum bi moral biti že v Ljubljani, a ga župani še niso podpisali. Prevaljski župan Matic Tasič namreč trdi, da ne bo podpisal, če bo to imelo finančne posledice za njegovo občino,« je povzel direktor in koordinator gradnje Koceroda Ivan Plevnik.
Kot smo že poročali, je ministrstvo občini Prevalje in vodstvu Koceroda dalo jasno vedeti, da uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih znotraj 300-metrskega vplivnega pasu prepoveduje poselitev, ne pa tudi opravljanja dejavnosti. To pomeni, da ljudje na tem območju lahko kmetujejo in opravljajo kakšno drugo dejavnost, ne smejo pa tam tudi živeti, zato bi se moralo okoli 15 občanov preseliti. Občina Prevalje, ki je šla na roko drugim občinam, ker je v svoje okolje sprejela odlagališče, se je zaradi tega znašla v precej nezavidljivem položaju. Sploh, ker se je z občani pogodila, da gradnji ne bodo nasprotovali, če bodo za to prejemali rento. Ta pa naj bi znašala zavidljivih 900 evrov na mesec. Dolgo so upali, da bo ministrstvo omenjeno uredbo omililo, da bo to formalnost, naj bi jim celo zagotavljali nekateri prejšnji ministri. A se je izkazalo prav nasprotno, saj je tudi aktualni minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan Korošcem povedal, da se povsod po Evropi predpisi na tem področju kvečjemu še zaostrujejo. Kot pravi Plevnik, tega, da bi trem družinam zgradili nove hiše, sprva niso predvidevali, zato tudi ne ve, ali bo denarja, prvotno namenjenega za odškodnine, za to dovolj. »Če ga ne bo, ga bo pač treba najti,« pravi. In še, da do tega sploh ne bi prišlo, če bi se občina Prevalje s prebivalci spornega območja drugače pogovarjala od vsega začetka.
Dodatni stroški za prevaljsko občino niso sprejemljivi
»Občine se bodo zdaj prisiljene odpovedati denarju, ki bi ga sicer prejele za odškodnino,« pravi Plevnik. Na vprašanje, ali se bodo župani s tem strinjali, pa je Plevnik dejal, da je verjetno razlika dati na kocko 600.000 ali 18 milijonov evrov evropskega denarja, kolikor je stal celoten projekt, od katerega so občine sofinancirale le manjši delež, kar 12,5 milijona pa je prispevala EU. »Smo v situaciji, ko moramo hočeš nočeš najti rešitev. In bojim se, da niso problem le tri družine v 300-metrskem pasu, pač pa tisti zunaj tega pasu, ki jim je občina tudi odobrila odškodnine, pa morda niso utemeljene. In bodo prizadeti znova kaj blokirali,« se boji Plevnik. A Tasič zagotavlja, da bo sporazum v prihodnjih nekaj dneh zagotovo podpisan. Na vprašanje, ali drži, da sporazuma ne bo podpisal, če bo to imelo finančne posledice za občino Prevalje, pa je dejal: »Nikakor ne bom pristal na to, da bo našo občino to bremenilo bolj kot preostalih enajst občin. Ne nazadnje je bilo odlagališče zgrajeno za vse in verjetno se strinjate, da je nesprejemljivo, da bi mi zaradi tega imeli še dodatne stroške.«
