V travni mešanici baldrijan, arnika, jetičnik in trpotec
Zamisel o smučišču nad Bohinjsko Bistrico je stara nekaj let, a napovedi o smučanju že v lanski zimi so bile prenagljene, ker se z nekaterimi lastniki zemljišč nikakor niso mogli dogovoriti o služnosti. Zato je šla država celo v spremembo zakonodaje, ki ureja postopke razlastitve. V MPM Engineeringu so k naložbi že pritegnili tudi tuje in domače vlagatelje, banke in proizvajalca žičniške opreme ter si zagotovili evropska sredstva. To so temelji naložbe v novo smučišče, ki naj bi v prihodnje povezalo tudi Soriško planino. Žal so bila dosedanja dogovarjanja z lastniki zaprtega smučišča na Kobli neuspešna, tako da načrtov o povezavi z novim smučiščem še ni.
Pravkar izdano okoljevarstveno soglasje v nekaterih delih tudi zelo natančno določa ukrepe za ohranjanje narave. Tako je za območje Slatinka predvideno, da morajo za zatravitev smučarskih prog uporabiti travno mešanico, v kateri so obvezna semena baldrijana, arnike, jetičnika, trpotca in drugih značilnih rastlin. Kot so nam včeraj zagotovili v MPM Engineeringu, je realna napoved, da bi na novem smučišču smučali decembra, že poleti pa naj bi delovala katera od žičnic.
Sanjski začetek Vogla
Novo smučišče naj bi obsegalo več kot 30 hektarjev in imelo okoli 47 kilometrov prog, trenutno pa bohinjsko zimo rešuje mnogo manjši Vogel. A tudi ta je ujetnik dokumentov, ki pa jih do zdaj ni zagotovila država. Kdaj bo narejen načrt za razvoj Vogla, ki bo skladen z zakonom o Triglavskem narodnem parku, ni znano. »Lani jeseni smo dostavili vse dokumente o razvojnih potrebah, ki v prvi fazi pomenijo novo napravo za Zadnji Vogel in možnost umetnega zasneževanja. To bi po naših ocenah stalo 10 milijonov evrov in bi zagotavljalo razvoj smučišča, ki je decembra zabeležilo rekorden obisk. Prepeljanih 13.000 smučarjev v tem času pomeni dobre obete za sezono, podjetje Žičnice Vogel pa bo poslovno leto končalo z dobičkom,« je dejal direktor Boštjan Mencinger. Podjetje je vse aktivnejše tudi na področju gostinstva in nastanitvenih zmogljivosti, država pa mora končno opredeliti, kako se Vogel lahko razvija skladno z okoljskimi zahtevami. Pri tem zamuja že najmanj dve leti.
Če bodo vendarle prej ali slej v celovito smučarsko ponudbo vključili tudi prenovljeno Koblo, se Bohinjski Bistrici in vsemu Bohinju obeta velikanski skok v kakovosti zimske ponudbe. Železniške povezave omogočajo manj onesnaževanja s prevozi, novo smučišče pa bo izrednega pomena tudi za vse hotelirje in lastnike zasebnih prenočišč. Leto 2014 bi lahko bilo torej po tej plati kljub za zdaj mili zimi prava prelomnica v bohinjskem turizmu.
