Najprej psa, potem še lastnika

»Pred leti je napadel mojega psa, tokrat se je spravil name in na mojega malega psička. Ugriz je bil kar globok, poklicati sem moral reševalce, prišla je policija. Bil sem na urgenci na Jesenicah, potem pa je bilo treba k veterinarju zaradi možne okužbe in drugih postopkov. Bil sem presenečen nad odzivom, po uradni evidenci ima isti pes na vesti že pet napadov, dvakrat na človeka,« pripoveduje občan Čirč, ki ga lastnik psice ni obiskal ali se pozanimal, kako je s poškodbami. Na območni enoti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so ga presenetili: psici je bilo odrejeno polletno šolanje, kar je za občana presenetljiv ukrep: »Kdo bo odgovoren, če se napad ponovno zgodi in bodo posledice hujše? Sam imam psa in razumem navezanost na žival, a očitno gre za nevarnost, napadi se ponavljajo.«

Pes je že po prvem napadu dobil status »nevarnega psa«, ob drugem dogodku pa je policija že obravnavala odgovornost lastnika za varovanje takega psa. Pri naslednjem napadu na človeka pa – vse podatke je posredovala uprava za veterinarstvo – niso dobili »povratne informacije poškodovanke o poškodbi«. Po zadnjem napadu na človeka so na območni enoti v Naklem izdali odločbo o šolanju psa in lastnika seznanili, da bodo ob ponovnem napadu oziroma nedokončanem šolanju in ob ogrožanju okolice »presojali upravičenost ukrepa evtanazije psa«. Seštevek kaže, da tak ukrep torej sledi po treh do štirih napadih na človeka. Ob nenapovedanih nadzorih pa so sicer ugotovili, da je bila takrat psica vedno v ograjenem dvorišču. No, v lokalu v neposredni bližini so nam povedali, da je ključno pri vsem prav to, da psica pobegne in potem napada.

Odločilna strokovna ocena

V naših predpisih je sicer lepo pojasnjeno, da »veterinar odredi usmrtitev psa, če je pes z ugrizom povzročil posebno hudo telesno poškodbo« in je tak ukrep dovoljen, če »tako odredi veterinar zaradi zaščite ljudi in živali«. In prav tu je strokovna ocena seveda odločilna, krajani Čirč pa so tudi po zadnjem napadu še videli prosto tekajočo psico, ki sama seveda ni nič kriva. »Mene je pes že dvakrat premalo ogrizel,« je zmogel črni humor naš sogovornik (podatke hranimo v redakciji) in poudaril, da bi bil napad psice na – na primer – otroka s psom lahko bistveno hujši. Psica mora v šolo, ljudje pa se bojijo na sprehod. Mimogrede: v Sloveniji je več kot 200.000 psov, kranjska občina pa je ena večjih, ki nima svojega zavetišča za živali.